Genetsko onesnaženje je nekaj povsem drugega kot kemično onesnaženje, ki smo ga po svoji neumnosti povzročili v zadnjih 50 letih.
Kemikalije se namreč ne razmnožujejo same. In tudi še tako veliko kemično onesnaženje s sčasoma zmanjša. Pri genskem onesnaženju pa je ravno obratno, saj se DNA teoretično lahko razmnožuje sama. (iz filma: Življenje uhaja izpod nadzora)
V letu 2007 je bilo z GSO posejanih 114 milijonov hektarov zemljišč na svetu, od tega 98% v ZDA, Argentini in Kanadi. V EU je bilo l. 2007 z GS koruzo posejanih le 110.000 ha od tega polovica v Španiji. Gojenje GS koruze (ime: MON 810) je dovoljeno tudi v Sloveniji.
Kaj so geni in kaj je genska tehnologija?
Osnovna enota dednosti je gen, droben del molekule DNK, ki je nosilka dedne informacije in se nahaja v vsaki celici. Geni so delčki kromosomov, ki se nahajajo v verigi DNK znotraj celice. Zaporedje vseh genov imenujemo genom. Genomi preprostejših organizmov vsebujejo nekaj tisoč različnih genov, človekov genom pa naj bi jih vseboval nekje med 70.000 in 100.000. Gene sestavljajo različne kombinacije in zaporedja osnovnih gradnikov DNK – nukleotidov. Enostavno povedano: Človek se od bakterije razlikuje zaradi različnega zaporedja in različnega števila kombinacij enakih nukleotidov. Geni so odgovorni za nastanek beljakovin, ki gradijo živa bitja in tako določajo značilnosti vsakega živega organizma, ki se prenašajo iz roda v rod.
DNK vseh živih bitij (od živali do bakterije ali rastline) je torej v osnovi iz enakih gradnikov. Genska tehnologija tako omogoča izolacijo genov ter nenaraven način njihovega kombiniranja in prenašanja na katerikoli organizem, ne glede na vrsto. Zato so Američani lahko prenesli podganji gen za rast v DNK solate: dobili so solato, ki hitreje zraste in dobiček se je povečal. Same tehnike prenosa genov pa še zdaleč niso natančne; z njimi namreč ni možno natančno določiti mesta, kamor se bo tuji gen vgradil in posledice so nepredvidljive.
Moramo pa ločiti uporabo genskega inženiringa v kmetijstvu in prehrani od uporabe v medicini in farmaciji. Pri slednji je tveganje manjše, saj poteka genski inženiring v skrbno nadzorovanih zaprtih sistemih, problem pri kmetijstvu je, da imamo opravka s težko obvladljivimi odprtimi sistemi.
Kaj je gensko spremenjen organizem (GSO)?
Z razvojem biotehnologije so začeli v gene rastlinskih celic vnašati tudi gene različnih mikroorganizmov, bakterij, živali. Ta poseg v naravi ni mogoč, ker se med seboj oprašujejo in križajo samo rastline iste družine. Gensko spremenjen organizem je torej organizem, v katerega je z uporabo sodobnih metod biotehnologije vnesen gen za neko lastnost iz drugega organizma. GSO danes uporabljamo predvsem v prehrambeni in farmacevtski industriji, v zadnjem času pa tudi v poljedelstvu.
Nekaj primerov GSO rastlin: največkrat so gensko spremenjene: soja, koruza, bombaž in oljna repica, krompir in paradižnik. Vendar Američani zauživajo tudi veliko vrst gensko spremenjene zelenjave. Gensko spremenjene so tudi jablane, slive, tobak, prašiči, ribe, vinska trta, oljke, jagode, nageljni… res želite vedeti za vse?
Krompir: Iz bakterije Bacillus thuringiensis (Bt), ki živi v prsti in proizvaja insekticid, prenesejo gen, ki je odgovoren za proizvodnjo strupa, v osnovno celico krompirja . Ko rastlina iz te celice zraste, vsaka (!) njena celica proizvaja strup proti žuželkam. Ko hrošč nekajkrat ugrizne v rastlino, pogine, zato ni potrebno uporabljati insekticidov proti hrošču, kar je cenovno ugodno. Glede uporabe gomoljev pa še ni dokazov ali so zdravi, kajti toksin obstaja tudi v celicah gomoljev. Največji absurd pa je, da so določeni hrošči že razvili odpornost in se veselo razmnožujejo naprej. Američani sami ugotavljajo, da bodo čez deset let spet morali uporabljati insekticide. Tokrat na GS krompirju. Torej bodo ljudje zauživali dva strupa namesto enega.
Koruza: koruzna vešča in koruzni hrošč delata veliko škodo predvsem na poljih, kjer se iz leta v leto sadi le koruzo (monokultura). Škodo zaradi vešče in hrošča bi drastično omejili, če bi uporabljali kolobar. Vendar se Američanom bolj splača koruzo gensko spremeniti tako, da – podobno kot pri krompirju – vsadijo gen bakterije Bt, ki proizvaja strup, v DNK koruze. Tako vsaka celica koruze (tudi zrnje in cvetni prah) proizvaja strup proti škodljivcem in je celotna rastlina 1000x bolj strupena, kot če bi bila škropljena z insekticidom. Z deli koruze pa se seveda hranijo tudi druge žuželke in poginjajo (npr. metulji monarhi, talni organizmi, polonice, vešče, celo pajki, katerih plen je živel na taki koruzi). Problem je tudi v tem, da se cvetni prah z novo genetsko zasnovo širi z vetrom na običajne koruzne rastline. Tako nastajajo nekakšni križanci, ki so grožnja ekološki pridelavi in semenski pridelavi. Ta koruza se pojavlja pod imenom MON 810 in je trenutno edina za gojenje dovoljena genetsko spremenjena rastlina v EU.
Soja in oljna ogrščica: obe sta največkrat genetsko spremenjeni tako, da imata vgrajene gene na odpornost proti herbicidom. To pomeni naslednje: ko kmet poškropi njivo s totalnim herbicidom, tako uniči vse plevele in rastline, razen soje oz. oljne ogrščice, ki sta odporni. Na ta način si poenostavi delo, hrana pa ni nič bolj zdrava kot prej in okolje nič manj onesnaženo. Problem se spet pojavi, ko veter raznaša predvsem seme oljne ogrščice na druga polja, kjer ni zaželjena. Zaradi odpornosti na herbicide je neuničljiva in se veselo razmnožuje in širi kot najbolj trdovraten plevel. Olje GS oljne ogrščice se najpogosteje uporablja za predelavo v margarino in njegova uporaba v prehrani v EU je dovoljena.
Prašiči, ki so jim vsadili gen za posebne rastne hormone (da bi hitreje pridobivali na teži), obolevajo za sklepno revmo, zato so te poskuse ustavili. Z genom, ki izloča poseben rastni hormon, lahko lososi in postrvi zrastejo štirikrat hitreje. Vendar so ljudje zaradi nezaupanja v takšno hrano preprečili gojenje teh rib. Tako imenovane transgene živali zaenkrat redijo le v znanstvene namene.
GS rastline kmetom doslej niso prinesle vidnih koristi in tudi dobiček za kmeta ni nič večji. Če morda prihrani pri določenih stroških, pa so semena in škropiva toliko dražja. Večina okoljskih in tehnoloških težav pa ostaja enaka. Obljube višjih pridelkov in manjše porabe pesticidov se niso uresničile. Še vedno ne obstaja nobena komercialna GS rastlina, ki bi imela višji pridelek, bila odporna na sušo ali slanost. Za slovenske kmete bo konkurenčna prednost v tem, če jim bo potrošnik lahko zaupal, da GSO ne bodo uporabljali. Kajti, več kot potrošniki vedo o GSO, bolj se želijo izogniti GS živilom.
GSO in okolje
GS rastline lahko s cvetnim prahom kontaminirajo običajne rastline na velike razdalje. Širitev gensko spremenjenih Bt – hibridov koruze (v Sloveniji dovoljena uporaba GS koruze MON 810) pomeni nevarnost kopičenja Bt-toksina v okolju. Mnoge GS rastline imajo vgrajen gen »terminator«, kar pomeni, da seme nove GS rastline ni več kaljivo. Kmetje so tako postali odvisni od multinacionalk, širitev takih genov v okolje (npr. s cvetnim prahom), pa ima lahko nepredvidljive posledice za ekosistem. Zadnje raziskave kažejo celo, da gensko spremenjene gojene rastline prepuščajo toksine iz korenin v zemljo. S tem škodijo talnim organizmom in porušijo naravno ravnovesje. Uradni podatki glavnih držav pridelovalk ZDA, Brazilije in Argentine potrjujejo, da se z gojenjem GS rastlin poraba pesticidov povečuje, vključno z rabo strupenih kemikalij, ki so v nekaterih evropskih državah prepovedane.
Zakaj je veliko ljudi, tudi strokovnjakov, proti uporabi GSO v kmetijstvu in prehrani?
* Ker jih skrbijo nepredvidljivi stranski učinki, ki jih lahko ima prenašanje genov iz enega organizma na drugega (predvsem možnost alergijskih reakcij zaradi sinteze novih beljakovin, ki jih telo ne prepozna).
* Ker so gensko spremenjeni organizmi nekaj, kar v naravi ni možno.
* Ker se gensko spremenjene rastline razmnožujejo med seboj in oplojujejo tudi običajne rastline, s tem pa je ogroženo semenarstvo in ekološko kmetovanje.
* Ker so ti procesi neobvladljivi, saj cvetni prah in semena veter raznaša kilometre daleč.
* Ker škodljivi učinki GSO na človeka niso raziskani!
* Ker imajo od GSO koristi samo in izključno proizvajalci GSO, kmetje in potrošniki nimamo nikakršnih koristi.
* Ker se človek ne bi smel igrati Boga.
Ali zauživamo hrano z GSO?
Po pravilih mora biti gensko spremenjena hrana označena. Vendar ni potrebno označevati vsebnost aditivov iz GS rastlin. Tako je npr. soja lecitin v čokoladi lahko narejen iz GS soje, pa tega ne vemo. Prav tako lahko pecivo in omake izdelujejo iz GS soje. Pri juhah, omakah in picah pogosto uporabljajo GS paradižnik. Margarina je lahko narejena iz olja GS ogrščice…. Posredno GS hrano zauživamo tudi preko mesa, mlečnih izdelkov in jajc. Naša zakonodaja namreč dovoljuje, da se GSO uporabljajo v prehrani živali, proizvodov živalskega porekla pa ni treba označevati. Tako slovenske mešalnice krmil uporabljajo predvsem GS sojo, kajti ta predstavlja skoraj celotno svetovno proizvodnjo soje. Tudi encimi, ki se uporabljajo v živilih kot pomožna tehnološka sredstva pri proizvodnji kruha, žganja, piva, sadnih sokov, sira, majoneze …, so izdelani s pomočjo genskega inženiringa (60% encimov). Nekateri v tem vidijo nove, skrivne povzročitelje alergij.
GSO in zdravje
Tega, kako uživanje GS rastlin učinkuje na človeško zdravje, ne preverjajo nikjer na svetu! Znanstvene raziskave o dolgoročnih učinkih GSO na zdravje ljudi niso bile opravljene, opravljenih pa je bilo nekaj raziskav na živalih. Avstrijci so ugotovili, da imajo miši hranjene z GS koruzo manj potomcev. Prav tako so miši hranjene z GS grahom (odpornim proti graharju in herbicidu) zbolele za vnetnimi bolezni mi dihal, zato so v Avstraliji prekinili raziskovalno delo z GS grahom. V Angliji so v letu 1995 začeli raziskave vpliva GS rastlin na živali. Raziskovalec dr. Arpad Pusztai ugotovil, da krompir z genom zvončka pri poskusnih podganah povzroča oslabljen imunski sistem. Izjavil je, da GS krompirja ne bi zaužival, ker je zdravju nevaren. Zato je dobil javno priznanje in hkrati odpoved službe. Podobno se je zgodilo še vrsti znanstvenikov. Zakaj takšna gonja, če gre za »popolnoma varno« hrano? Dejstvo je, da se je v obdobju 10 let proizvodnje GS rastlin, število alergij podvojilo. Alergije izzivajo nove tehnične beljakovine, ki so telesu tuje in nikoli niso obstajale v verigah prehranjevanja. Še hujši je nenehni porast imunosti na antibiotike, pri čemer GS hrana igra veliko vlogo. Dr. Stanley Ewen je objavil rezultate, da prehrana z GS hrano povzroča na poskusnih živalih poškodbe na vitalnih organih: želodcu, ledvicah, vranici, ščitnici in možganih. S tem je podprl dr. Arpada Pusztaija. V letu 1999 je te raziskave podprlo še 22 znanstvenikov in zahtevalo javno objavo rezultatov.
Kako nepredvidljivo je prenašanje genov pokaže naslednji primer: v GS krompir so vnesli gen lešnika, tako da je oblikoval GNA lektin, ki ima insekticidni učinek. Sam lektin iz lešnika sesalcem ni škodljiv, večje količine lektina iz GS krompirja pa so za sesalce toksične, zato predvidevajo, da je ob prenosu DNK prišlo do sprememb v GS krompirju. Vnos tujih genov v kmetijske rastline lahko povzroči pojav novih strupenih snovi ali nevarno koncentracijo sicer nenevarnih snovi, ki jih najdemo tudi v poljščinah, pridelanih na klasičen način!
Kdo ima koristi od GSO?
Izključno samo proizvajalke GSO. Največja med njimi je ameriška družba Monsanto (90% tržni delež), ostale so: BASF, Bayer, Syngenta. Syngenta je sicer švicarsko farmacevtsko podjetje, vendar Švica ni nikoli dovolila uporabe GSO niti v kmetijstvu, niti v prehrani. Syngenta je tudi proizvajalka zelo strupenega pesticida Atrazina, ki ga je Švica prva prepovedala uporabljati. Švicarji že vedo zakaj! Običajna praksa je, da korporacije razvijejo GS rastline, ki so odporne na herbicid, ki ga tudi same proizvajajo. Patentirano imajo vse: seme, rastline in njihovo potomstvo ter pesticide, brez katerih GS rastline ne uspevajo. Kmet ne more več sam odločati niti o prodaji pridelka. Samo 1% genskih sprememb je bilo doslej usmerjenih v doseganje značilnosti, ki bi potrošniku prinesla koristi (npr. boljša ali bolj uravnotežena hranilna vrednost pridelkov).
Gensko spremenjeni organizmi od ZDA preko EU do Ilirske Bistrice
ZDA je največja pridelovalka GS rastlin v kmetijstvu in pridela več kot polovico svetovnih GS poljščin. Ameriška družba Monsanto je največji svetovni pridelovalec GS semen. Hkrati trži pesticid Roundup, ki se prodaja skupaj s semeni. Prihodki podjetja naj bi se od leta 2007 do 2010 zvišali z 8,6 na 14,9 milijarde dolarjev! Zaradi tolikšnih dobičkov skušajo čim več držav in kmetov prepričati v gojenje GS rastlin. Tako so v Argentini pred nekaj leti prepričali kmete naj kupujejo njihovo seme GS soje. Ker je seme zelo drago in ker k temu semenu sodijo specifični pesticidi, ki so tudi zelo dragi, so morali kmetje najeti kredite. Pridelek soje ni bil nič večji, je pa cena močno padla, saj največji kupec soje (Japonska) ni hotel kupiti GS soje. Zaradi padca cene kmetje niso mogli vrniti kreditov in so izgubili cele kmetije. Po ocenah je stradalo 40.000 argentinskih otrok.
Evropska unija se je dolgo upirala gojenju GS rastlin, a je v letu 2004 evropska komisija pod pritiskom svetovne trgovinske organizacije nazadnje le popustila in umaknila prepoved pridelovanja GS kmetijskih rastlin (in z njo Slovenija kot del EU). Uveljavila je zakonodajo, ki omogoča pridelovanje GS rastlin. Vendar je v Evropi (v nasprotju z ZDA) še vedno obvezno označevanje živil, ki so izdelana iz GS rastlin. Švica, ki pa ni podvržena EU politiki, neomajno vztraja pri prepovedi GSO v kmetijstvu in prehrani in je za obdobje 5 let prepovedala celo uvoz GS hrane.
V Evropski uniji je trenutno dovoljeno gojiti le eno rastlino – koruzo MON 810, ostale gensko spremenjene rastline pa poskusno pridelujejo v večini članic EU. Skupno ima 24 GSO dovoljenje za uporabo kot živilo ali krma. Zakonodajo za gojenje GS rastlin lahko države članice EU sprejmejo same, vendar pa ZDA preko veleposlaništev pritiskajo na države za širitev gojenja GSO rastlin. Tudi v Sloveniji je ameriško veleposlaništvo že organiziralo posvet in reklamiranje GSO. Hkrati se po Evropi vrstijo protesti potrošniških in okoljevarstvenih organizacij proti GSO. V Evropi so že razglasili cone brez GS rastlin in hrane v več kot 160 regijah, 3500 mestih in občinah ter na deset tisoč kmetijah. Francija je z gojenjem GS rastlin prenehala v letu 2008.
Po uradnih podatkih v Sloveniji doslej še ni bilo komercialne pridelave GS rastlin. Vendar pa kmetje – z izjemo ekoloških kmetij – živali krmijo zlasti z GS sojo, ki jo uvažajo mešalnice krmil. Slovenija je zaradi razdrobljene kmetijske strukture in razmeroma ohranjene narave še posebej neprimerna za gojenje GS rastlin, saj veter in žuželke cvetni prah GS rastlin prenašajo kilometre daleč. Slovensko ministrstvo za okolje je bilo v letih 2006-2008 že večkrat pozvano, naj uvede moratorij za gojenje koruze MON 810, vendar tega ni storilo. Kljub mnogim nasprotovanjem so se poslanci odločili, da bodo v letošnjem letu po nujnem postopku sprejeli zakon o soobstoju GS rastlin z drugimi kmetijskimi rastlinami. Predlog zakona govori tudi o vprašanju odškodnin v primeru nenamernega mešanja tovrstnih rastlin z drugimi rastlinami. Predlagani sta dve različici: oblikovanje odškodninskega sklada ali izplačilo prek proračunske postavke. To pomeni, da bodo kmetje lahko sejali GS rastline, vendar bodo npr. ekološki kmetje v primeru prenosa GS peloda (npr. koruze) na ekološko poljščino, dobili odškodnino, saj njihov pridelek ne bo ekološki. Domiselno, ni kaj! Sprašujem se, čemu sploh ta zakon, saj GS rastline sploh niso prinesle takšnega uspeha kot so pričakovali – razen Monsantu.
Inštitut za trajnostni razvoj je aprila 2007 vsem občinam poslal dopis o GSO in v podpis izjavo, s katero se občina zavezuje, da na svojih zemljiščih ne bo dovolila gojenja GSO ter da bo spodbujala ostale lastnike zemljišč, kmete in politike proti gojenju GSO rastlin. To izjavo je podpisalo že 79 slovenskih občin, med njimi: Cerknica dne 28.6.07, Koper dne 19.7.07, Sežana dne 27.9.07, Postojna dne 16.10.07, Hrpelje-Kozina dne 18.10.07, Pivka dne 2.4.08… občina Ilirska Bistrica izjave do danes, ko pišem ta članek (16.2.2009) še ni podpisala. Bo pa izjava v obravnavi na naslednjem občinskem svetu. Sama vidim razvoj bistriškega kmetijstva v smeri čim bolj zdrave, neoporečne hrane. Zato, ker je tako čiste zemlje in vode, kot jo je najti v Ilirski Bistrici, v Evropi vse manj in bo slej ko prej zelo iskana. Sosednje občine se tega zavedajo! Ne zapackajmo svojega okolja!
Kako vem, da živila niso gensko spremenjena?
Hrana, ki vsebuje več kot 0,9% GSO, mora biti po zakonu označena. Izjema so aditivi, npr. soja lecitin v čokoladi, ki jih ni treba označiti. Pri izdelkih živalskega izvora (mleko, meso, jajca…), ni potrebno označiti, ali so bile živali krmljene z GSO. Kontrolira se le, ali so označene vsebnosti GSO v izdelkih, in to takrat, ko so le-ti običajno že na policah v trgovini. Sama dvomim v razne kontrole in nadzore običajne hrane, ker je ob tolikšnem številu pridelkov in izdelkov ter uvoza skoraj nemogoče imeti vso hrano pod nadzorom. Zaupam pa ekološki kontroli živil, ker so tovrstne kontrole redne pri vsakem proizvajalcu ekološke hrane tako v Sloveniji kot tudi v tujini. Ekološka pridelava zajema tudi kontrolo na prisotnost GSO, saj v ekološkem kmetijstvu GSO niso dovoljeni. Če pri kmetu najdejo GSO, pesticide ali umetna gnojila, tako v pridelkih kot tudi na kmetiji sami, mu nemudoma odvzamejo certifikat in se z tržno ekološko pridelavo ne more več ukvarjati. Tudi ekološke kokoši, prašiči in ostale ekološke živali ne smejo zauživati hrane, ki ni bila pridelana na ekološki način. Kdaj bomo začeli tako kontrolirati hrano naših otrok?
Kaj lahko naredimo sami?
Kdor ima možnost in voljo, naj si čim več hrane pridela doma. Tudi če je v trgovini hrana cenejša in bolj pri roki. Doma pridelana hrana bo zagotovo bolj zdrava, okusna in hranilna. Kdor pa nima te možnosti, naj izbira ekološka živila, živila brez oznake »gensko spremenjena« ali pa kupuje pri bližnjem kmetu, ki ga pozna in mu zaupa.
Pomembno je, da se informiramo in podvomimo o hrani, dodatkih in reklamah, ki nam jih dnevno vsiljujejo veliki proizvajalci. V današnjem času prav nikomur ni mar ali bomo zboleli ali ne, pomemben je le dobiček. Velike farmacevtske družbe proizvajajo velike količine pesticidov od katerih ljudje zbolevajo, nato pa jim prodajajo zdravila. Tako dvakrat zaslužijo. Samo Bayer je v lanskem letu prodal v Sloveniji za 20,4 mio EUR pesticidov! (Kmečki Glas, 21.1.09) Seveda Bayer prodaja tudi zdravila. In GSO. Na spletni strani inštituta za trajnostni razvoj (www.itr.si) lahko najdete povezavo za ogled filma Življenje uhaja izpod nadzora, ki nazorno prikazuje posledice uvajanja GSO. Prikazan je vpliv GSO na kmete in biotsko raznovrstnost ter učinek GSO na okolje.
Zaključek
V zgodovini človeštva je propadlo že veliko uspešnih civilizacij – tudi zaradi uničevanja okolja na prostoru, kjer so živele. Očitno se iz zgodovine nismo naučili nič. Pomembno je le, da imajo elitni posamezniki ogromne zaslužke na račun navadnih ljudi. Nedopustno pa je, da kujejo dobičke tudi na račun zdravja otrok! Otroci naj bi bili naše največje bogastvo. Kako, če pa jih hranimo s hrano, ki jo niti ekološki prašiči ne smejo zauživati!
Viri: Inštitut za trajnostni razvoj: www.itr.si, Zveza potrošnikov Slovenije, knjiga Gensko spremenjena hrana založbe Didakta, www.umanotera.org, revija Biodar št.3/2006, Kmečki glas št.7/2009
Vir: www.zazdravje.net
