Individuacija ženske skozi principa hoteti in morati z vidika konstelacije njenih arhetipov v posameznih življenjskih obdobjih

[1]Arhetipi so po definiciji dejavniki in motivi, ki uravnavajo psihične elemente v določene podobe, ki so označene kot arhetipske, ampak na način, da jih lahko prepoznamo le skozi učinke, ki jih proizvajajo (Jung, CW9, The Psychology of the Child Archetype, par 267 v Jacobi 1959: 31). Jacobijeva zbira več različnih Jungovih definicij arhetipa, a nadaljuje, da kot a priori pogojevalni dejavniki predstavljajo posebno psihološko instanco biološkega »vzorca obnašanja«, ki vsem stvarem daje njihove specifične kvalitete in se tako kot biološke predstave lahko menjajo tudi arhetipi (prav tam). »Kot ima arhetip en aspekt usmerjen navzgor proti podobam in idejam in drugega navzdol proti naravnim, biološkim procesom – instinktom« (Jacobi 1959: 39). Jacobijeva (prav tam) nadalje navaja več primerov K. C. Schneiderjevih in Portmanovih  razlag, da določeni arhetipi delujejo tudi v živalih (Jacobi 1959: 39), kar pojasnjuje povezavo s hormonskimi spremembami v naših možganih.

[2] Strukturo arhetipa povzemam po Neumannu (1955: 3-4), ki v svojem delu o arhetipu velike matere razlaga, da moramo razlikovati njegove emocionalno-dinamske komponente, njihov simbolizem, njihove materialne komponente in njihovo strukturo. Dinamika učinka arhetipa se manifestira v energetskih procesih znotraj psihe, ki se dogajajo na zavedni in nezavedni ravni, npr. skozi pozitivna in negativna čustva, v fascinacijah in projekcijah in tesnobnosti, maničnih in depresivnih stanjih in v občutkih, da je ego premagan – razpoloženja (prav tam), kar imenujemo kot delovanje kompleksov, osnovanih na določenem arhetipu.

»Simbolizem arhetipa je njihova manifestacija v specifičnih psihičnih podobah, ki jih zavest dojema in so različni za vsak arhetip. Prav tako so različni aspekti arhetipa manifestirani v različnih podobah. Materialna komponenta arhetipa pomeni pomenska vsebina, ki jo razume zavest, ko rečemo, da je asimiliran, mislimo materialno komponento. Struktura arhetipa je kompleksna mreža psihične organizacije, ki vključuje dinamiko, simboliko in vsebinski pomen in katere center in neizpodbitni združevalec je arhetip sam. Arhetip se v glavnem manifestira skozi dejstvo, da določa človeško obnašanje nezavedno, a v skladu z zakoni in neodvisno od izkušenj posameznika. Ta dinamična komponenta nezavednega ima prepričljiv značaj za posameznika, s katerim upravlja in ga vedno spremlja močna čustvena komponenta« (prav tam).

[3] Shinoda Bolen v Babje boginje (2006) opisuje arhetipe v ženskah nad petdesetim: praktična in intelektualna Metida, mistična in duhovna Sofija, intuitivna in jasnovidna Hekata, meditativna Hestija, levjeglava Sehmet, uničevalna Kali-Ma, opolzka Baubo, vesela Uzume, sočutna Kujanjin, Devica Marija, uspešna feministka Artemida, strateginja Atena, žena Hera, mati Demetra, večno mlada Perzofona in lepa Afrodita.

[4] Myssova (2013) odlično opisuje delovanje arhetipov pri ženskah v sodobni različici, kot na primer arhetip duhovne iskalke, fašionistke, intelektualke, kraljice/generalne, negovalke/skrbnice, odvetnice, športnice, ustvarjalke/umetnice, upornice in vizionarke (Myss 2013).

– mag. Urška Ajdišek, jungovska analitičarka