INTENZIVNO OBDOBJE

In žal se je znašlo v tem procesu tudi mnogo ˝pozitivčkov˝. Nepristen in zlagan pozitivizem ni naredil nič dobrega. Razumem, da nam na določeni točki pomaga, da lažje prebrodimo težave, a v nedogled ne moremo bežati pred neprijetnimi čustvi in situacijami v pravljični svet. Jasno mi je, da se je lažje zakopati v duhovnost in zbežati med angele, kot se zavestno zazreti v svoje rane, ki tako ostajajo nezaceljene. Vsa neprijetna občutenja, ki so bila odrinjena ter potlačena globoko v podzavest, kot vulkan bruhajo na površje.

Pride trenutek, ko je potrebno priznati, kako stvari dejansko stojijo. To je prvi korak k zdravljenju in pozitivni spremembi tako na osebnem kot na globalnem nivoju. Žal večina tišči kot noj glavo v pesek. Ker še nismo našli stabilnosti v sebi, tudi vztrajamo v sistemu, ki ne deluje in nas ne podpira. Še več, škodljiv in nehuman je. To, da je toliko družin na robu preživetja, ni normalno. Mi pa kar čakamo, češ, saj bo. Štiriperesne deteljice in pikapolonice za srečo ne bodo sprožile spremembe namesto nas. Premik zavesti se bo moral zgoditi v nas samih. Znašli smo se v puščavi, na nas pa je, ali se bomo pogreznili še globlje v živi pesek ali našli svojo oazo.

In ljudje, ki izžarevajo energijo stabilnosti, bodo v tem obdobju neprecenljivi. Njihova stabilnost izhaja iz notranjega ravnovesje in zavedanja, da ima vse svoj namen. Ne bežijo v pravljični svet pozitivizma in ne nosijo maske. So sočutni posamezniki, ki so se zmožni soočati z neprijetnimi aspekti življenja in istočasno ohranjati optimistično držo, kajti vedo, da je tik pred zoro najtemneje. In sonček vedno vzide …

Estera

(september 2016)