Mnogo je raziskav, ki opozarjajo na nevarnost internetne zasvojenosti pri mladih. Le malokdo pa govori o tem, da se z virtualnim svetom omamlja tudi veliko odraslih.
Že vse od 90-ih let dalje, odkar so se računalniki prvič pojavili, je strokovnjake začelo zanimati, kakšen učinek imajo na ljudi. Številne korejske in kitajske raziskave preučujejo odvisnost od interneta pri študentih, še posebej mlajših moških z introvertno, vase usmerjeno osebnostjo. V zadnjih letih pa se nekaj pozornosti vendarle namenja tudi raziskovanju internetne zasvojenosti odraslih.
Ena od glavnih predpostavk psiholoških in socioloških študij je, da so z internetom bolj obsedeni moški. To do neke mere drži in to se je pokazalo tudi v moji raziskavi za magistrsko delo. Ena izmed pionirk raziskovanja internetne zasvojenosti, Kimberly Young, pa opozarja, da sta lahko oba spola nagnjena k internetni omami, vendar k različnim oblikam.
Moški nemalokrat zapadejo v odvisnost od pornografije, ženske pa so pogosteje obsedene s socialnimi omrežji, kot je denimo Facebook, ter spletnim nakupovanjem. Še zdaleč pa niso le najstniki tisti, ki svoje dneve preživljajo pred računalniškim ekranom.
Vse več odraslih, ne le zaradi študijskih ali službenih obveznosti, temveč tudi v prostem času, se zabava v virtualnem svetu. V raziskavi za magistrsko delo sem preučevala izključno posameznike starejše od 24 let in izkazalo se je, da mnogim internet predstavlja oddih, pobeg, pa tudi polnjenje notranje praznine. Internet je namreč zabaven predah od napornih odnosov, obveznosti, skrbi, stisk, tega se posamezniki le redko zavedajo, pobeg zaradi strahu pred intimo, bližino z drugim človekom – v resničnem, otipljivem svetu, v katerem zares živimo.
V svoji magistrski nalogi sem odkrila, kar potrjuje tudi mnogo raziskav o socialni anksioznosti, da so k internetni odvisnosti bolj nagnjeni tisti, ki ob izpostavljanju – npr. javnem nastopanju, pred drugimi ljudmi doživljajo hud stres. Takšni posamezniki so na internetu skriti in tako bolj sproščeni, počutijo se varno in kot da imajo kontrolo nad svojim življenjem. Prav tako so študije potrdile, da bolj kot je posameznika strah ranljivosti v partnerskih odnosih, bolj kot je v odnosih s svojimi bližnjimi tesnoben, bolj je nagnjen k zasvojenosti z internetom, velja pa tudi obratno.
Mnogi na spletu iščejo tolažbo, nadomestek odnosov in praznine, ki jo čutijo v sebi, lahko s klepetanjem prek spleta ali omamljanjem z nakupovanjem, igrami na srečo, spletno erotiko, brezciljnim surfanjem po spletu ipd.
Z internetom torej še zdaleč niso obsedeni le najstniki in otroci.
Tudi odrasli se pogosto zatekamo v pestrost virtualnih svetov, meja med normalno, zdravo, zmerno uporabo interneta ter zasvojenostjo, pa je nemalokrat zelo tanka in nejasna. Za internetno odvisnost je sicer značilno, da posamezniki nimajo občutka, koliko časa preživijo na spletu, zanemarjati začnejo svoje prijatelje, družino, mnogi slabo opravljajo svoje službene obveznosti, ves čas razmišljajo le, kdaj se bodo lahko ponovno priklopili na splet.
Internet je na videz krotka, zabavna, neškodljiva, potegavščina, ki pa je v svoje kremplje privabila že mnogo, tudi odraslih, pogosto osamljenih, sramežljivih, tesnobnih, nesrečnih in nerazumljenih posameznikov.
Pozabljamo pa še na nekaj – internetna odvisnost mnogokrat ni zgolj pokazatelj posameznikovih neizpolnjenih potreb, temveč je lahko tudi povzročiteljica tega, da se ljudje, ki so bili prej povezani in zadovoljni v odnosih, začnejo oddaljevati med sabo, komunikacija pa začne pešati. Internetna zasvojenost nikakor ni le tematika, povezana z najstniki, temveč je past, o kateri je vredno razmisliti, ne glede na naša leta in način življenja.
