Joga se ukvarja z denarjem tako, kot si le malokdo predstavlja. A če pogledamo globlje, Joga pristopa življenju kot zavest v gibanju. Zahvaljujoč velikodušnosti duha se zavest ne giblje naključno, kot bi igrali pikado z zavezanimi očmi. Dharma nam koristi in nas podpira. Daleč onkraj denarja je dharma vedno na naši strani. To lahko poenostavimo z eno besedo: obilje.
Če imaš dovolj denarja, si bogat. Če imaš obilje, si izpolnjen. To je pravi cilj Joge. Psihološke študije kažejo, da se z dovolj denarja ljudje počutijo bolje, vendar prek določene točke še več denarja dejansko zmanjšuje človekov občutek sreče. Vsak od nas si občasno postavi ključno vprašanje: »Je to vse, kar obstaja?« Teh pet besed izraža občutke pomanjkanja in neizpolnjenih sanj. Zmedeni smo, zakaj imajo drugi ljudje več kot mi – več ljubezni, večjo finančno varnost, več samozavesti in več uspeha. Denar je le droben vidik. Morda ste nezadovoljeni v svoji karieri ali odnosih. V najslabšem trenutku boste morda deležni več trpljenja kot veselja. Najslabši od vsega je občutek praznine. V svojih najtemnejših trenutkih smo zaradi teh občutkov zaskrbljeni, zamerljivi in brez upanja.
Ljudje uporabljajo vse vrste taktik, da zaobidejo svoje pomanjkanje izpolnitve. Te taktike vključujejo domišljijo, sanjarjenje, neskončno potrošništvo, nenehno odvračanje pozornosti in zanikanje. Dobro materialno stanje ne reši težav. V svojem globalnem projektu merjenja občutka blaginje ljudi Gallupova organizacija uporablja dva kriterija – preživetje in uspeh. Preživeti pomeni, da le preživiš; biti uspešen pomeni, da ti gre v življenju dobro.
Za nobenega od teh kriterijev ne obstaja objektivni standard; ljudem preprosto rečejo, naj izberejo tistega, ki najbolj odraža njihovo počutje. Tudi v najbogatejših, najrazvitejših državah le približno tretjina anketirancev izjavlja, da so uspešni. Če pogledamo po svetu, vidimo, da je delež tistih, ki nimajo, veliko večji od tistih, ki imajo.
NARAVNANOST OBILJA
Če mi je uspelo sliko predstaviti pravilno – in mislim, da se bo večina v njej prepoznala, obstaja nujna potreba po obilju. Joga enači izpolnitev z naravnanostjo obilja. To je blizu tistemu, kar merijo Gallupove raziskave. Ali imate naravnanost obilja (uspešnost) ali naravnanost pomanjkanja (preživetje). Dve tretjini ljudi v uspešnih družbah imata čustveno in psihološko naravnanost pomanjkanja. To nima nikakršne povezave z velikostjo bančnega računa. Ne da bi se soočila s svojo naravnanostjo pomanjkanja, sva tako ti kot tudi jaz svoj občutek jaza na tihem oblikovala okoli omejitev. Previdni smo, kaj si želimo. Bojimo se preseči svoje varne meje in varna območja udobja. Te navade so dejansko oblikovale našo identiteto.
Poznal sem človeka, ki je zapravil nepričakovani dobiček več kot milijon dolarjev. Bil je inteligenten in razumen, svoje osebne finance je vedno dobro vodil. Ko je denar pošel, je prišel do spoznanja. “Sebe vidim kot osebo, ki prejema po 40.000 dolarjev na leto,” mi je pojasnil. “Milijon dolarjev ni bilo to, kar sem. Tako mi je vsemu navkljub uspelo, da sem se vrnil nazaj na 40.000 dolarjev na leto.”
Naravnanost obilja spreminja naša pričakovanja, naše vedenje in celo našo identiteto. Brez izpolnitve nima smisla v svoje življenje dodajati več denarja in potrošniških dobrin. H. L. Hunt, pravljično bogat naftni milijarder iz Teksasa, je bil znan po tem, da je nosil stare pošvedrane čevlje z luknjami na podplatih in poceni obleke iz veleblagovnice – to so bili ostanki njegove mladosti v revščini vzhodnega Teksasa. Nikoli si ni pridobil naravnanosti obilja, kjer se naša zgodba v resnici začne.
Povzeto iz knjige Obilje, Deepak Chopra >>
