Jiddu Krishnamurti

OGLAS

(1895-1986) Razsvetljeni mojster in duhovni učitelj.

Rodil se je v Indiji kot osmi otrok v družini srednjega razreda. Njega in brata Nityo je posvojila Annie Besant, takrat predsednica teozofskega društva, ki ju je odpeljala v Anglijo, kjer se je šolal. Še kot najstnika so ga teozofi proglasili za svetovnega učitelja, ki so ga čakali, in so ustanovili veliko organizacijo okoli njega. Leta 1922 je v meditaciji doživel razsvetljenje. Leta 1929 je razpustil organizacijo in vrnil premoženje ter začel potovati po celem svetu in predavati. S pomočjo učencev je ustanovil več fondacij in šol v Indiji, Angliji in ZDA. Poudarjal je omejenost razuma in potrebo po širjenju zavedanja in po neposredni izkušnji, brez vmešavanja misli. Posebno pozornost je posvetil pravilni vzgoji in izobraževanju. Njegova učenja so ohranjena v mnogih knjigah, avdio in video kasetah. V slovenščini je izšlo več njegovih knjig, med drugim tudi: Svoboda je onkraj znanega, O pravilni vzgoji in izobraževanju, Meditacije.

Uradna spletna stran: http://www.jkrishnamurti.org/index.php

OGLAS

CITATI:

»Duhovna zavest je nekaj popolnoma drugega kot zavest, ki verjame v duha.«

»Mi smo, vsak od nas, odgovorni za vsako vojno zaradi agresivnosti svojih lastnih življenj, zaradi nacionalizmov, svoje sebičnsti, svojih bogov in predsodkov, svojih idealov; zaradi vsega, kar nas razdvaja.«

»Čutim, da lahko globoko vplivamo na ta svet, če mi sami nismo nasilni, če v resnici vsak dan živimo mirno življenje; življenje, ki ni tekmovalno, ambiciozno, zavistno; življenje, ki ne ustvarja sovraštva, kajti majhni ognji lahko postanejo požar.«

»Užitek prinaša bolečino, frustracije, žalost in strah; in strah pogojuje nasilje. Izkušnji, ki nam je prinesla veselje za trenutek, misli dajejo trajnost. Misli izkušnjo spremenijo v željo po ponovitvi, v užitek.«

»Navezanost je nasilje, odpor, ujetništvo – tako za navezanega kot za predmet njegove navezanosti.«

»Samo zavest, ki ni pohabljena s preteklostjo, ima pravo svobodo.«

»Edino, kar lahko naredite, je to, da vidite… Videti pomeni razumeti, kako misel ustvarja nasprotja. Kar misel ustvarja, ni resnično.«

»Vse bolezni družbe so le projekcija konflikta, ki vlada v srcu vsakega človeškega bitja. Edina možna sprememba je radikalna preobrazba samega sebe v vseh odnosih, in to ne v neki daljni prihodnosti, ampak zdaj.«

»Če ste soočeni z nečem trenutno, potem ni strahu. Šele ko vstopi spomin, nastane strah.«

»Če se imenujete Indijec ali musliman, kristjan ali Evropejec ali kakorkoli drugače, ste nasilni.«

»Številni svetniki so otrdeli v konceptih in ideoloških ječah; tudi oni so v konfliktu.«

»Svoboda obstaja onkraj polja razuma, onkraj polja misli.«

»Najbolj pozitivna akcija je negacija.«

»Vse merljivo je v mejah misli in sposobno ustvariti iluzijo.«

»Beseda ni stvar, opis ni opisano, kajti nobena količina pojasnjevanja, naj bo še tako tenkočutno in pametno, ne more odpreti srca brezmejni ljubezni.«

»Sprememba se lahko zgodi le v tem trenutku.«

»Akcija je vedno trenutna. Akcija ni ne v preteklosti ne v prihodnosti.«

»V polju misli ne obstaja nič trajnega.«

»Misel je izvor dvojnosti v vseh naših odnosih.«

»Živeti celostno pomeni umreti za vse v preteklosti.«

»Človek, ki živi brez nasprotij, se ne boji smrti, kajti ljubiti pomeni umirati.«

»Svoboden je človek, ko spozna, da notranje, psihološko ni nobene varnosti.«

»Kjer je ljubezen, ni dolžnosti in ne odgovornosti.«

»Če bi starši ljubili svoje otroke, ne bi bilo nobene vojne.«

»Če jočete, ker je umrl nekdo, v katerega ste vložili veliko čustev, potem to niso bila prava čustva.«

»Žalost je umetna, ustvarjajo jo misli. Žalost je posledica časa.«

»Na tem svetu ni ljubezni, ker užitek in želja igrata največjo vlogo v našem življenju, vendar brez ljubezni naš vsakdan nima nobenega smisla.«

»Ljubezen se lahko rodi le iz popolne samopozabe.«

»Bog, ali kakorkoli bi ga imenovali, je, ko vas ni. Ko ste, Ga ni. Ko niste, je ljubezen. Ko ste, ljubezni ni.«

»Ljubezen ne pozna primerjanja in zato ne pozna strahu.«

»Le zavest, ki opazuje ob popolni samopozabi, zaznava lepoto; in takrat, ko zaznavamo stvarnost – resničnost, smo v stanju ljubezni.«

»Ljubezen ni ljubezen do boga in ni ljubezen do človeka – to je spet ločevanje… Ko ljubezen je, je osebna in brezosebna, je ljubezen do nečesa in do ničesar. Je kot vonj cvetlice; voha ga lahko eden in vohajo ga mnogi; pomemben je vonj, ne pa, komu pripada.«

»Dokler je prisoten opazovalec, ki pravi »jaz sem« ali »jaz nisem«, ne more biti ljubezni.«

»Če razum razmišlja o resničnosti, potem to ni več resničnost.«

»Lahko vzamete palico z vrta in ji nosite vsak dan rožo. Toda čez mesec dni boste to palico častili in ne prinesti rožo bo postalo greh.«

»V dojetju meditacije je seme ljubezni.«

»Stanje zavesti, ki ni več zmožna prizadevanja, je stanje prave duhovne zavesti in v tem stanju zavesti se lahko dotaknemo neznanosti, ki jo imenujemo resnica ali resničnost ali sreča ali Bog ali lepota ali ljubezen.«

»Učencu rečete, da ni tako dober, ne tako inteligenten kot drug učenec. Laskate mu, spodbadate ga, podžigate ga za tekmovanje, za uspeh, da dospe do določenega nivoja. Ste častilec etiket. Pravite, ne vem, kakšno seme je (ta učenec), vendar želim, da postane hrast.«

»Samo um, ki ne primerja, ki je spoznal nesmiselnost primerjanja, lahko osnuje bazo, iz katere se lahko začne učiti v pravem pomenu besede.«