Ko se nam vse naenkrat sesuje, ali se vsaj začenja sesuvati (na primer izgubimo službo, partnerja, otroci so težavni, prijatelji nas zapustijo ali prevarajo, finančno nam gre zelo slabo ali smo v dolgu, smrt bližnjih in podobno), velikokrat zapademo v strah, kaj vse se bo še zgodilo, ali pa zapademo v depresijo in apatijo in samo nemočno gledamo, kako se nam svet sesuva pred očmi.
Prvo, kar je, se moramo otresti misli na rek »ko ima hudič mlade, jih ima veliko«, kajti če bomo tako razmišljali, se bodo težave res še naprej vrstile. Prav tako moramo umiriti svoj pesimizem in pričakovanje najslabšega, kajti tako si ravno uresničimo svoje največje strahove.
Visoko osveščeni ljudje se gredo, na primer, v takšnih težkih trenutkih zabavat na dopust v tropske kraje, kajti vedo, da njihovo SEDANJE počutje vpliva na dogodke jutri in da si sami s svojimi občutki in mislimi ustvarjajo realnost in rezultat, ki bo sledil trenutnim težavam. To ne pomeni, da so zbežali stran od težav doma, ampak zavestno in načrtno naredijo ta podvig, ker vedo, kakšen mehanizem energije deluje v ozadju. Tako se raje iz rajskih plaž hvaležno čudijo Vesolju, kako se mojstrsko razpleta njihov problem, brez da bi se oni sami sekirali glede tega. Verjamejo in zaupajo. Kajti njihova najbolj pomembna naloga v takem trenutku je, da ne zapadejo v obup in skrbi, da življenje jemljejo bolj kot igro, in da poskrbijo, da se dobro počutijo ŽE SEDAJ kljub velikim problemom. Razumejo, kako njihova vibracija sedaj vpliva na dogodke v prihodnosti.
Večkrat tudi poudarjam, da se nobena juha ne poje tako vroča, kot se skuha – še sreča! Odlična mantra v takšnih trenutkih je »Tudi to bo minilo.«, kajti to je resnica. Samo spomnite se težav iz svoje preteklosti in danes se nekaterim celo nasmejimo, kajti takrat so se zdele vesoljne, danes pa srečujemo večje izzive.
Vedno vse preživimo, čeprav se nam zdi na trenutke, da nas bo kar “konec” in bi najraje kar umrli. V takšnih hudih trenutkih se breme življenja zdi pretežko, zato je najboljši mehanizem (če že ne moremo na dopust v tropske kraje), da živimo iz minute v minuto, kajti dnevi, tedni in meseci se takrat zdijo preveč obremenjujoči. Torej, iz minute v minuto dihamo in se poskušamo počutiti bolje. V vsakem trenutku se sprašujemo vprašanje: “Kaj bi mi pomagalo/me osrečilo sedaj?” In enkrat bo to skodelica čaja, drugič bo to vroč tuš, tretjič bo to spanec, sprehod, knjiga, družba in podobno. In šele potem, ko obvladamo življenje iz trenutka v trenutek, se lahko vprašamo, kaj bomo naredili z naslednjo uro, in potem z naslednjim dnem, z naslednjim tednom in šele kasneje z letom. Delamo čisto mišje korake in lepo počasi. Kajti dober dan je sestavljen iz dobrih trenutkov, dobro leto pa je sestavljeno iz dobrih dni.
V takšnih trenutkih kaosa, jeze ali žalosti je zelo dobro obiskati strokovnjaka ali terapevta. Zakaj bi podaljševali občutke nesreče dlje, kot je potrebno? Ja, nekateri smo bili tudi vzgojeni tako, da je trpljenje vrednota ali da je iskanje pomoči nekaj slabega in dokaz, da smo nesposobni. Včasih nam vloga žrtve tudi zelo prav pride, da dobimo usmiljenje okolice (to je sicer predpostavka, ki pa se redko uresniči). Vendar vprašajte se, ali vam takšna prepričanja res koristijo in kam vas bodo pripeljala? Zato, če že razmišljate o posvetu s terapevtom, ki vam lahko pokaže avtocesto iz te kaotične ali mračne dežele, potem to tudi storite!
