Kako lahko težave in stiske uporabimo kot priložnost za osebno rast

OGLAS

Podobno kot narava nam je življenje velikokrat naklonjeno, celo kadar se zdi, da se nenehno spoprijemamo s težavami, neugodjem in spremembami. Tako kot so gozdni požari izredno pomembni za ekosisteme, ker odpirajo mlada semena, ki lahko le v vročini vzkalijo in obnovijo drevesno populacijo, mora um občasno doživeti pozitivno dezintegracijo oziroma čiščenje, pri katerem opuščamo in preoblikujemo svojo dosedanjo samopodobo.

Preobrazba se zgodi, kadar smo prisiljeni zapustiti območje udobja

Tudi človek doživlja preobrazbo v skrajnih stanjih, točkah, v katerih je prisiljen zapustiti območje udobja in se ponovno zbrati. Ko se ne moremo več zanašati na to, da nas bodo mehanizmi za spoprijemanje s težavami zamotili in se nam ne bo več treba ukvarjati s temi težavami, se lahko popolnoma sesujemo.

Takrat lahko doživimo prebujenje, ker se končno sprijaznimo s težavami, ki jih imamo že dolgo. Čustveni zlom je pogosto samo prelomna točka tik pred prebojem, trenutek, ko se zvezda sesede vase, preden postane supernova. Tako kot gora nastane, ko en del tal pritiska ob drugega, naša gora zraste zaradi dveh sočasnih, a nasprotujočih si potreb. Od nas zahteva, da uskladimo zavestni in nezavedni del; tistega, ki ve, kaj hočemo, in tistega, ki ne ve, kaj nas še vedno zadržuje.

OGLAS

Gora kot prispodoba za duhovno prebujenje

Gora je že od nekdaj prispodoba za duhovno prebujenje, osebno rast in seveda oviro, ki je videti nepremagljiva, ko stojimo pri njenem vznožju. Kot tolikokrat v stiku z naravo tudi ob gori ozaveščamo prirojeno modrost o tem, koliko je potrebno, da dosežemo svoj najvišji potencial.

Cilj človeškega bitja je rast, kar zrcalijo vsa življenjska področja. Vrste se razmnožujejo, DNK se razvija tako, da odstranjuje določene verige in oblikuje nove, rob vesolja pa se neskončno širi navzven. Podobno se lahko zmožnost, da čutimo globino in lepoto življenja, neskončno širi navznoter, če smo pripravljeni videti težave kot sprožilce sprememb.

Zato morajo gozdovi pogoreti, vulkani izbruhniti,
zvezde se morajo sesesti vase,
ljudem pa pogosto ne preostane drugega kot to, da se spremenijo,
preden se to zgodi samo od sebe.

Če ste se znašli pred goro, to še ne pomeni, da ste nepopravljivo strti. Nič v naravi ni popolno in prav to omogoča rast. Če bi bilo vse enotno, ne bi bilo sile težnosti, ki je ustvarila zvezde, planete in vse, kar poznamo. Brez zlomov, okvar in vrzeli nič ne bi raslo in nastajalo.

Dejstvo, da smo nepopolni, ne kaže, da nam je spodletelo, temveč da smo ljudje, in kar je še pomembnejše, da imamo še vedno potencial.

Kaj je vaša gora?

Morda veste, kaj je vaša gora. To je lahko zasvojenost, telesna teža, odnosi, služba, motiviranost ali denar.

Morda pa tega ne veste. Morda imate nejasen občutek tesnobe, pičlega samospoštovanja, strahu ali splošnega nezadovoljstva, za katerega se zdi, da se zajeda v vse drugo.

Gora po navadi ni izziv, ki nas čaka, temveč osebna težava, trhel temelj, ki ga na prvi pogled morda ne opazimo, vendar so zaradi njega razmajana skoraj vsa naša življenjska področja.

Kadar težava izhaja iz okoliščin, se soočamo s stvarnostjo življenja. Kadar je težava kronična, se soočamo s sabo. Velikokrat mislimo, da se gora pojavi, ko se znajdemo v hudi stiski, v resnici pa se to skoraj vedno zgodi, ker smo dolga leta kopičili in naposled nagrmadili majhne travme, prilagoditve in mehanizme za spoprijemanje s težavami.

Gora je ovira med vami in življenjem, ki si ga želite

Ko se znajdete na tej prelomnici – ob vznožju gore, v vročini plamenov, v noči, ko se končno predramite – ste v srčiki čustvenega zloma, in če ste pripravljeni delati na sebi, boste ugotovili, da ste tik pred prebojem, ki ste ga čakali vse življenje.

Vaš stari jaz ne ustreza več življenju, ki ga skušate živeti, zato je čas za spremembe in ponovno rojstvo.

Gora, ki se dviguje pred vami, je vaša poklicanost, smisel na tem svetu, pot, ki je končno jasno začrtana. Nekega dne boste sestopili z nje, vendar boste za vedno ostali oseba, kakršna ste postali, medtem ko ste jo premagovali. Nazadnje boste spoznali, da ste se morali naučiti obvladati sebe, in ne gore.

Na koncu življenja boste uvideli, da so bile gore v resnici darila.
Ko se boste ozrli na preteklost, se ne boste spominjali stisk.
Razumeli boste, da so bile to prelomnice, priložnosti za rast, dnevi prebujenja,
tik preden se je vse spremenilo.

Prevzeti moramo popolno odgovornost za svoje življenje

Če se želite izmojstriti v samospoznavanju, morate najprej prevzeti korenito in popolno odgovornost za svoje življenje, celo za stvari, ki jih ne morete nadzorovati. Pravi mojster ve, da na izide ne vplivajo dogodki, temveč to, kako se odzovemo nanje.

To se ne posreči vsakomur. Večina ljudi se komaj zaveda, da lahko sami najbolj izkoristijo valove življenja in da je njihova naloga, da se naučijo pluti po njih. Večina ljudi se izgubi v megli misli in občutkov, ki jih niso zmožni zares predelati.

Mojstrstvo pomeni, da ugotovite, da ste opremljeni z natanko takšnimi lastnostmi, kakršne potrebujete za premagovanje gore pred sabo. Pravzaprav je to vaše najpomembnejše poslanstvo. Tega niste samo zmožni, temveč vam je usojeno.

Mojstrstvo pomeni, da končno uvidite, da leta nelagodja, ki ste jih prestali, niso bila nekakšen pekel, skozi katerega ste se pač morali prebiti. To je bil glas vašega najglobljega jaza, ki vas je opominjal, da ste zmožni in si zaslužite več ter da vam je namenjeno, da postanete oseba, o kateri ste sanjali.

Pot, ki je vredna vsakega koraka

Ko boste osvojili vrh, karkoli že bo to za vas, se boste ozrli nazaj in vedeli, da je bilo vredno vsakega koraka.

Predvsem pa boste izjemno hvaležni za bolečino, zaradi katere ste se podali na pot, saj vas v resnici ni hotela raniti, temveč vam pokazati, da je nekaj narobe.

To je bilo tveganje, da ne boste izkoristili svojega potenciala, da boste preživeli življenje z napačnimi ljudmi in počeli napačne stvari, nato pa se spraševali, zakaj se nikoli niste počutili zares dobro.

Vaše življenje se šele začenja. Nekega dne boste goro, ki se dviguje pred vami, pustili tako daleč za sabo, da jo boste komaj videli. Toda oseba, kakršna boste postali, ko se jo boste naučili preplezati, bo za vedno z vami. In to je tudi bistvo gore.