»V enem prejšnjih člankov ste zapisali, da je za spremembo prepričanj pomembno, da se jih
zavedamo, da jih ozavestimo. Kako prepoznati omejujoča prepričanja? Obstajajo kakšni načini?«
Draga gospa A., hvala za odlično vprašanje. Na vašo pobudo v tokratnem članku predstavim nekaj
splošnih načinov kako prepoznati omejujoča prepričanja pri sebi, v nekaj naslednjih člankih pa bom
predstavila kako lahko pri sebi prepoznamo še nekaj najbolj pogostih omejujočih prepričanj in načine
za prepoznavanje in krepitev prepričanj, ki nas podpirajo.
A najprej nekaj besed o tem, kako prepričanja sploh nastanejo. Ko govorimo o prepričanjih,
pravzaprav govorimo o predstavah, ki smo si jih o sebi in drugih ustvarili s tem, da smo ponotranjili
našo interpretacijo sporočil, ki smo jih dobili iz zunanjega sveta. S tem začnemo že kot otroci, ko
ponotranjimo našo interpretacijo sporočil, ki nam jih dajejo pomembni drugi (npr. starši, učitelji,
vrstniki ipd.).
Že kot zelo majhni otroci opazujemo vedenje odraslih in se na ta način učimo, kaj naj si mislimo o sebi
ter o ljudeh in svetu, ki nas obdaja. Zato ne čudi, da prepričanja običajno oblikujemo že v otroštvu,
kasneje pa jih samo še utrjujemo. Posledično so prav ta prepričanja najmočnejša in včasih
zakoreninjena tako globoko v nas, da jih niti ne prepoznamo oz. se ne zavedamo njihovega vpliva na
naše življenje. Seveda pa lahko prepričanja nastanejo tudi kasneje, ko smo že odrasli.
Ne glede na to, kdaj so omejujoča prepričanja nastala, jih lahko spremenimo. Le prepoznati jih
moramo.
Kako prepoznati omejujoča prepričanja?
Svoja omejujoča prepričanja lahko prepoznamo na tri načine.
1. Samorefleksija
Prvi od načinov kako prepoznati omejujoča prepričanja je iskren pogovor s seboj. Že ta je včasih
dovolj, da pridemo do spoznanja o kakšnem svojih prepričanj. Vprašajmo se s kakšnim razlogom smo
nekaj naredili? Kako to, da čutimo tako kot čutimo? Kaj nam naša dejanja ali razmišljanja povedo o
sebi? Zakaj čutimo frustracijo?
Npr. zelo težko rečemo ne, kadar nas nekdo nekaj prosi. Tudi če si želimo reči ne, tega ne zmoremo.
V tem primeru se je koristno vprašati, s kakšnim razlogom ugodimo sogovorniku? Kaj si bomo mislili o
sebi, če mu ugodimo in kaj v primeru, da mu ne? Kako se bomo počutili, če mu ugodimo in kako, če
mu ne? Iz katerega prepričanja bodo izhajali ti občutki? S takšnim načinom samoizpraševanja lahko
ugotovimo, da mu ugodimo zato, ker verjamemo, da drugače ne bomo sprejeti. Morda zato, ker je po
našem mnenju to tisto, kar se spodobi. Ali pa zato, da sogovornika ne bomo razočarali. Morda zato,
ker svojo vrednost pripisujemo temu, da smo pripravljeni pomagati drugim. In kadar naredimo nekaj
za drugega smo dobri, smo vredni ljubezni. In še bi lahko naštevala. V vseh teh odgovorim se lahko
skrivajo omejujoča prepričanja o sebi.
2. Prepoznavanje občutka, da nimamo izbire.
Drugi od načinov kako prepoznati omejujoča prepričanja je prepoznavanje občutka, da nimamo
izbire. Npr. morda banalen primer, a kljub vsemu. Recimo, da imamo občutek, da mora biti kosilo na
mizi vedno ob isti uri. Enostavno si ne moremo pomagati in vse svoje aktivnosti prilagodimo tako, da
bo kosilo na mizi vedno ob isti uri. V takem primeru se zopet lahko vprašamo, kaj se bo zgodilo, če
jutri kosilo ne bo ob 12.00 ampak ob 13.00? Kaj pove o nas to, da smo nekaj takšnega dopustili?
Ali pa drug primer. Opravljamo delo, ki nam ni všeč, ampak vztrajamo, ker verjamemo, da nimamo
izbire. Recesija je, podjetja ne zaposlujejo, lahko smo veseli, da službo sploh imamo. Kaj torej
odločitev, da pustimo delo, kljub naštetim oviram pove o nas? Da smo neresni, leni, problematični,
da smo nehvaležni, itd. ? Ne, takšni pa že nismo. In če nismo takšni, potem seveda nimamo izbire.
Moramo vztrajati pri delu, ki nam ni všeč. In drugi sklop vprašanj, ki se pojavlja – ali verjamemo, da
zmoremo dobiti novo službo? Ali pa si tega ne znamo predstavljati, ker so vsi drugi boljši kot mi,
imajo več znanja, boljše kompetence ipd.
3. Mišično testiranje
Tretji način kako prepoznati omejujoča prepričanja je mišično testiranje. V naši podzavesti se skrivajo
odgovori na vsa naša vprašanja, tam so shranjene vse naše pretekle izkušnje. In prav to védenje je
tisto, ki ga pri mišičnem testiranju uporabimo.
Vse kar je v skladu z našo podzavestjo oz. kar naša podzavest zaznava kot resnično, ojača
elektromagnetno polje okoli telesa in mišic. Te so tako močnejše in to lahko preizkušamo s
preprostimi fizičnimi testiranji mišic. Ena od bolj enostavnih oblik mišičnega testiranja je stoječe
mišično testiranje, pri katerem je pomembno, da stojimo pokončno in naravnost. Stopala so obrnjena
naravnost, noge so v širini ramen.
Pred pričetkom testiranja postavimo nekaj testnih trditev za katere vemo, da so resnične, in nekaj za
katere vemo, da so lažne. Na ta način bomo ugotovili kako se odziva naše telo. Za večino oseb velja,
da kadar je izjava v skladu s podzavestjo, se bo telo rahlo nagnilo naprej, kadar pa izjava ni v skladu s
podzavestjo, se bo telo nagnilo rahlo nazaj. Ker pa obstajajo tudi izjeme, pri katerih se telo odzove
ravno obratno, je dobro za začetek narediti nekaj testnih izjav. Na enak način kot testiramo
resničnost testnih izjav, lahko testiramo tudi resničnost prepričanj, ki jih imamo o sebi.
Prepričanja, ki smo jih prepoznali kot omejujoča, lahko z nekaj truda spremenimo in v svoje življenje povabimo nova, takšna, ki nas bodo podpirala. Čas, ki ga bomo namenili prepoznavanju in spremembi prepričanj, pa je zagotovo ena izmed najboljših investicij v naše življenje.
Z ljubeznijo ♥
Petra
