Za začetek jih zapišemo ali celo posnamemo, in to vsakič, ko se negativna misel pojavi ali pa nekdo/nekaj prispeva k našemu slabemu počutju.
Negativne misli sproti preverjajmo. Nanje bodimo posebno pozorni v obdobju, ko se nam razpoloženje znatno spremeni; misli v takem trenutku bodo bolj verjetno slabe.
Negativnih misli nikoli ne ocenjujmo takrat, ko se nam razpoloženje poslabša, ampak pozneje, ko bomo umirjeni. Najbolj izrazite so, kadar smo jezni, depresivni ali čustveno vzdraženi.
Ko enkrat prepoznamo negativne misli, si za vsako zapišimo nekaj pozitivnih trditev. Najprej se osredotočimo na to, kako lahko rešimo problem. Ne uporabljajmo preveč poenostavljenih, splošnih besednih zvez, kot so: “Saj ni tako slabo”, “To ni res” ali “Poglej še pozitivno plat”. Takšne trditve s pogosto rabo izgubljajo vrednost in postanejo klišeji. Učinkovita alternativa se osredotoči na tiste vidike situacije, ki zares pomagajo.
Pozitivna miselna alternativa bi morala zveneti prepričljivo in nam pomagati čutiti to, kar želimo čutiti, delovati tako, da bo za nas koristno in se izogibati problemom.
Pripravimo si seznam najpogostejših negativnih misli in pozitivnih alternativ ter ga preberimo vselej, ko se nam v glavi poraja negativna misel.
Odločimo se, da bomo srečni, in glejmo na življenje s svetle plati.
Poiščimo razloge za pogost smeh.
Zaupajmo vase.
Družimo se s srečnimi ljudmi.
Predstavljajmo si le to, kar želimo, da se zgodi.
Naučimo se obvladovati misli.
Naučimo se koncentracije in meditacije.
Znanstveno je dokazano, da ljudje s pozitivnim odnosom do življenja živijo dlje, ter da pozitiven odnos do življenja temu doda več let kot izogibanje kajenju in redna telovadba. Ljudje s pozitivnim odnosom do staranja v povprečju živijo 7,5 leta dlje kot tisti, ki se s staranjem ne morejo sprijazniti.
Avtor: Neža Žigon
www.viva.si
