Če sem pozoren, ko te gledam, te vidim, vendar ne vem kdo si, ki si.
Če se potrudim, ko te poslušam, te slišim, a to mi ne pojasni, kdo si, ki si.
Ko si želiva dotika, čutim tvojo dlan, tvoj dih, ampak ne vem kdo si, ki si.
Vem kaj počneš v službi, vendar to mi ne pove, kdo si, ki si.
Spoznal sem kaj rada počneš, ampak s tem ne vem kdo si, ki si.
Odkril sem tvoje želje in strahove, a še vedno ne vem kdo si, ki si.
Včasih ne razumem tvojih dejanj, ampak le zato, ker ne vem, kdo si.
Včasih ne dojamem tvojih hotenj, a le zato, ker ne vem, kdo si.
Včasih narediš česar ne pričakujem, to bo zato, ker ne vem kdo si.
Včasih sem zaradi tebe užaljen, vendar le zato, ker ne vem kdo si.
Nimam te pravice soditi, saj ne vem od kod prihajaš.
Nimam te pravice ustavljati, saj ne vem kam greš.
Nimam te pravice usmerjati, saj ne poznam tvojih namer.
Nimam te pravice spreminjati, saj ne vem, zakaj si takšna kot si.
Morda prvič pleševa ples življenja skupaj, ti in jaz.
Morda sva jih pa odplesala skupaj že mnogo.
Vendar kljub temu ne morem vedeti, kdo si, ki si tukaj in zdaj.
A, ko se pogledava v oči, vem, da si ljubezen.
Ko vidim tvoj radostni smeh, vem, da si ljubezen.
Ko vidim tvojo strast, vem, da si ljubezen.
Ko vidim kako tolažiš sina, vem, da si ljubezen.
Ko vidim v tebi voljo do ustvarjanja, vem, da si ljubezen.
V tem času si z mano, a vendar si večna, kot je večna ljubezen.
Moja si, a vendar si svobodna, kot je svobodna ljubezen.
Ob tem, ko skupaj ustvarjava to življenje, te skušam dojeti.
Vendar moje dojemanje tebe je nastalo le v meni.
Tvoje lastnosti je imenoval zgolj um, ki je moj.
Torej v resnici sploh ne spoznavam tebe, ampak sebe.
S tem, ko živiš z mano, mi omogočaš, da odkrivam, kdo sem jaz.
Ne poznam te v resnici, vendar te ljubim.
Ne poznam niti sebe, vem pa, da me ljubiš.
In to povsem zadostuje!
Hvala ti, za vse!
Hvala ti, ker si!
Ivan Horvat
