Že dober mesec in pol živimo drugače. Naj vam prenesem ‘udarno novico’: kdor se ni zredil v času omejevalnih ukrepov, ta zagotovo ni upošteval slogana ‘Ostani doma.’ Baje je predvidena kazen za osebe brez povečane teže, in sicer v višini nekaj sto evrov. Humor je postal bolj ciničen, pa vendar je še kako pomembno, da ohranimo svetle in pozitivne misli in se celo nasmejemo (predvsem) na svoj račun.
Raziskave kažejo, da nas je vse več, ki spremljamo medije bolj poredko ali pa sploh ne. Vemo, da če zvečer poslušamo poročila in spremljamo novice, to ni najboljša popotnica za kakovosten počitek in notranjo naravnanost. Seveda spremljam novice, vendar jih spremljam na drugačen način – slišano sprejmem kot informacijo in si ne dovolim, da se dotakne mojega srca in poskušam, da ne zmoti mojega notranjega miru.
»Samospoznavanje je edini način za spremembo nekega stanja, ki mi ne ugaja.« Martin Kojc
Martin Kojc pisatelj, psiholog in nesporni mojster življenja in mišljenja, je bil eden redkih ljudi, ki je svoja razmišljanja potrdil s svojim življenjem. Čeprav v tem času nisem prebrala niti ene nove knjige, redno prebiram (tudi) Kojčeve knjige in premišljujem o posameznih odstavkih. Zanimivo je, da so njegova najbolj znana dela nastala v tridesetih letih prejšnjega stoletja v Berlinu. Priporočam vam knjige Martina Kojca – že ena knjiga vam bo dovolj za nekaj let 😉 Zagotovo je nakup katere izmed njegovih knjig odlična naložba za boljše življenje!
Vsakemu, ki se je odločil za pot vase, je Kojc duhovni brat – tudi moj je, in zato se z njim že leta prepiram … Morda je pravi čas, da osvetlim nekaj njegovih misli, da se zazremo skozi njegovo obzorje. Pot vase je povsem preprosta: spraševanje (in lahko tudi tapkanje). Martin Kojc je že pred davnimi leti zapisal, da se s spraševanjem prebujamo. Na tej poti introspekcije, spraševanja, ki je eden temeljnih pogojev za krepitev notranjih moči, je prav vztrajati na poti srca, čeprav se bo naš razum – ego močno upiral.
Bolezen sodobnega časa je seveda stres. Možgani se ‘pregrevajo’, skrbi nas preganjajo, toliko stvari je za opraviti, zdaj pa jih sploh ne moremo, stiska se povečuje … Naglica sodobnega vsakdanjega življenja in izredne situacije nam postavljajo vedno večje zahteve, ki smo jim komaj še kos (tapkanje seveda zelo pomaga pri tem soočanju s seboj). Znotraj nas odmeva klic po odrešitvi, notranjem miru.
Da bi se osvobodili teh motenj in dosegli ravnovesje, mir, odločnost, je treba urediti svojo miselnost. Človeški duh je sposoben neverjetno hitro prehajati od enega predmeta na drugega, vendar bo človek obdržal svoj mir in notranje ravnovesje samo takrat, ko bo osredotočal svoje misli samo na to, kar pravkar dela. Pozornost in s tem spomin je mogoče neomejeno uriti. Lahko uporabim tudi bolj sodoben izraz ‘negovanje čuječnosti’.
Cogito, ergo sum, izrek filozofa Descartesa je preveden v »Mislim, torej sem,« vendar je (zame) bolj pravi prevod, »Sem to, kar mislim«. Kdo je gospodar vaših misli? Vi sami! Spremljajte, kje se porodi misel – zunaj ali znotraj vas?
Misli, ki nas vznemirjajo, ne prinašajo nobene koristi, nasprotno, hranijo se z našo življenjsko energijo. Dobro znano dejstvo je, da se vedno zgodi tisto, česar se najbolj bojimo.
Namenite si prijazne besede, prijazne misli! Vem, lahko je reči, težje storiti, vendar se vse začne pri vas samih. Ta trenutek. Katera je vaša trenutna misel? Misel podpore ali … Optimistične misli in veder pogled na svet nam pomaga za boljše in lepše življenje. Saj veste, da (še) ni konec sveta!
Če vam zdravje dopušča, pojdite na kolo za zdravo telo na več ravneh. Sama precej kolesarim, tudi po opravkih, saj gre v nahrbtnik marsikaj in premikam se na lastni pogon! Zmožnost premikanja pomeni, da nisem na mestu. Vseeno je, kakšen premik naredim, premik je premik in ob čutenju srca in dihanju sem lahko eno z življenjem, pa čeprav je samo preprosto kolesarjenje.
Pojte, vrtnarite, kuhajte, jejte …, veselite se drobnih stvari v življenju in tistih, ki so nam bile prej samoumevne. Vem, da znate to … in pohvalite se! Še malo in se bomo res SREČAli, vas zelo pogrešam!
