Ste stari okoli 40, 45 ali 50 let? Vas vedno bolj grabi malodušje, žalost ali preprosto brezup? Razmišljate kam je šla mladost, napeta koža, čvrste ritnice in obraz brez gub? Če ste na ta vprašanja odgovorili pritrdilno, ste skoraj gotovo v krizi srednjih let.
Hecno kajne, kako se v življenju posameznika vse ciklično dogaja. Prvo imamo majhno ali prvo pubertetico pri nekje treh do petih letih. Ko se te trmice nekako prebrodijo, pademo v veliko puberteto, kjer nas razmetavajo hormoni in iščemo svoje mesto pod soncem. Ko se nam zdi, da smo ga našli, se umirili v smislu poklica, služenja denarja, spoznali bodočega partnerja ali partnerko, ki postaneta oče oziroma mati vašim otrokom in ko je videti, da imamo končno pravico se malo umiriti, nas udari »kriza srednjih let«.
Priznani strokovnjaki in raziskovalci pravijo, da prizadene tako moške kot ženske, četudi so bolj pogosti simptomi pri moških, od katerih so se nekateri že pretvorili v dovtipe v smislu: gospod začne počasi siveti, pa si mora omisliti hud in drag avto ter blondinko na sovoznikovem sedežu, pa četudi taisti gospod ima doma družinico s ženo in odraščajočimi otroki, ki bi ga sedaj še najbolj potrebovali.
Ja, to je le eden od mnogih stereotipov, ki so se navili okoli pojma krize srednjih let. Vsekakor udari tudi dame, ko si začnejo kupovati še posebej bogate kremice za gubice, ko začnejo razmišljati o liftingu, botoksu in zumbi. Kriza srednji let je posledica zavedanja, da je mladost izzvenela in da se približujemo drugi polovici življenja, za katero pa ne vemo kaj prinaša, razen uvelosti, starosti, bolezni in soočanj s tem, da nikoli več ne bomo mladi. Vse to seveda še pridno podpihujejo reklamna sporočila, da edino kar resnično šteje, je mladost in napetost.
Namreč, štirideseta do petdeseta leta prinašajo prvo življenjsko »inventuro«, ko se posameznik vpraša kaj vse je že doživel v življenju, kaj je dosegel, kakšen status ima v smislu družine in ko obžaluje izgubljene priložnosti ter ko mu je žal za mladostniškimi ideali, ki večinoma skozi življenje niso bili doseženi, ali pa delno oziroma drugače, kot smo si zamišljali, ko smo bili mladi.
Mladost si zato poskušamo v teh zadnjih naivnih mislih povrniti s povečano telesno aktivnostjo, da se nam spet koža napne, diete so seveda stalnica, barvati si začnemo osivele lase, kar velja enako za ženske in moške. No pri moških to velja le za tiste, ki medtem še niso izgubili svojih las. Človeka se začne polaščati občutek manjvrednosti, nemoči, malodušnosti in krivde, da ni pograbil priložnosti, ki so se mu ponujale. Tudi hormoni začnejo igrati svoj ples, ki je zopet popolnoma drugačen kot je bil kdaj koli prej. Ženske v tem obdobju preidemo v menopavzo, kar zopet povzroči neprijetne posledice in vse skupaj se nam zdi mnogokrat odveč.
Da ne omenim odraščajočih otrok, ki znajo biti zelo kritični in zahtevni do svojih staršev, ki so v svoji krizi srednjih let tudi sami zmedeni in se ne znajdejo najbolje, pa imamo sklenjen krog, ki nas ne spusti iz primeža razdražljivosti, kregov, nerazumevanja, očitkov in negativnih silnic.
Vseeno pa se dajmo zavedati, da je kriza srednjih let, tako kot vse ostale krize, minljiva in da si lahko človek pomaga s tem, da je skozi svoje odraslo življenje živel v zavesti občutka svoje vrednosti, empatije do soljudi, ljubezni do sebe in do svoje družine, bližnjih in prijateljev. Ko negujemo svojo socialno mrežo, s tem krepimo pozitivna sporočila od nam pomembnih ljudi, obdani smo z ljubeznijo in razumevanjem svoje družine, otrok in prijateljev.
Svetujem, da se ne vdamo malodušju temveč pogledamo na drugo polovico življenja s optimizmom in radovednostjo. Bodite prepričani, da se bo obrestovalo.
