KRVNA DRUŽINA

… tako enostavno je ljubiti sonce, cvetlice in čmrlje. In tiste ene in edine posameznike, ki imajo poseben prostor v našem srcu. Določene globoke povezave se zgodijo ter ostajajo. Nekatere se nikoli ne vzpostavijo, čeprav bi si morda želeli. In naše krvne družine so mešanica vsega tega.

Imam dve mlajši sestri, s katerima imam popolnoma različen odnos. Z najmlajšo naju povezuje pristna sestrska ljubezen, ki si je s srednjo ne deliva. S tega vidika je slednja moj velik učitelj, saj je ena izmed redkih, ki me lahko vrže iz tira. Bolje rečeno, iz ravnovesja padem sama, kadar nisem zavestna dinamike med nama. Predalčkati katero koli od naju v »boljšo ali slabšo«, bi bilo otročje. Sva le ženski s popolnoma drugačnim dojemanjem življenja, ki utelešata popolnoma različno energijo.

Glede na družbena pričakovanja naj bi imeli srčno in harmonično vez. Vendar je naju življenje krvno povezalo iz drugega razloga, ki je ravno tako dragocen, sicer ne bi bili prisotni v življenju druge. Moja lekcija je, da jo sprejemam takšno, kot je. Da dovoljujem drugačnost, četudi mi je nedojemljiva. Da sem sočutna.

Srce samo izbere, koga in kako bo ljubilo. Ne čutimo enako do vseh. In to je ok, zato je vsakršen občutek krivde odveč. Morda leta in leta poskušate priti na isto valovno dolžino z očetom ali mamo, s hčerko ali sinom, z bratom ali sestro – ampak včasih to ni mogoče in trud prinese še večje razočaranje, saj se upirate temu, kar je. Morda pa morate le sprejeti odnos tak, kakršen je. Se pomiriti z njim. Če pa se že zgodi trenutek, ko je vsega preveč in nimate niti energije niti potrpljenja, se raje umaknite, saj nobeno opravičilo ne more vzeti nazaj izrečenih besed. V določenih situacijah pa je celo popoln odmik znak ljubezni – do sebe.

Medosebni odnosi ponujajo največje lekcije samozavedanja, saj združujejo celoten spekter čustvene mavrice, od najbolj ljubečih do najbolj bolečih. In v vsakem lahko najdemo iskrico hvaležnosti …

Estera

(marec 2017)