Misel za 13.11.2011

OGLAS

…Nekateri ljudje iz nas privlečejo na dan nekaj najlepšega, kar smo…

Z nekaterimi ljudmi se pogovarjamo kot da se poznamo že celo večnost. Z nekaterimi nas ni biti strah to, kar zares smo. Povemo jim lahko vse, kar mislimo, kar smo, kar čutimo… Brez mask. Brez pretvarjanja. Poznajo nas v globino duše. Z njimi se počutimo domače. Ko spoznaš takšno osebo se ti čas z njo ustavi. Ura neha biti. Če kdaj nastane vmes postanek, pri sebi nimaš občutka mučne tišine, ne trudiš se zapolniti vrzel… Ni ti neprijetno. Tudi tišina govori, včasih glasneje in intenzivneje kot hrup.

Ko pride čas slovesa, ko se moraš naposled le ločiti od te osebe pa nastane nek čuden občutek, da tega raje ne bi storil… Mogoče bi se ta občutek dalo opisati s tem, da se ti zdi, kot da izgubljaš delček sebe. Kljub vsemu pa veš in si hvaležen svetu, da nekje tam zunaj živi ta človek, ki ti je tako zelo podoben… Veš, da ti bo na voljo, ko ga boš potreboval. Veš, da je tvoj prijatelj… Da ti bo pomagal, če boš kaj potreboval. Veš, da nisi edini čuden na tem svetu, ki te včasih ne razume. Veš, da imaš vedno na voljo sogovornika in vse to te navda s takšno toploto, da se ti zdi, da boš vsak čas poletel…

Z eno besedo: spoznamo SOULMATE.

You are a part of me and I am a part of you! <3

VIR SLIKE:http://image.blingee.com/images15/content/output/000/000/000/4e3/373977960_1222075.gif?4