Naše življenje večkrat, vse prevečkrat ogrožajo misli, da nimamo nadzora nad njim in da skozi njega korakamo kot nemočne žrtve, ki ga usmerjajo neizmerno močne sile izven nas samih. A če le odpremo srce in um ter se z vso iskrenostjo do samih sebe podamo na pot iskanja življenjske vizije, se nam kaj kmalu razkrijejo uvidi, ki naše življenje privedejo na popolnoma drugo raven. Nobena pot k spremembi ni lahka in enostavna, a če potrpežljivo prestanemo preizkuse, s katerimi se bomo srečali na poti, bo to zagotovo poplačano. Vsi tisti temačni in neprijetni občutki bodo izgubljeni, vaše življenje pa bo napolnjeno z vsemi najlepšimi občutji, ki prinašajo zadovoljstvo in notranji mir.
Podati se na pot za novimi spoznanji
Avtor nas v svoji izjemno navdihujoči knjigi vabi k procesu iskanja življenjske vizije, endogeni praksi, kjer se s pomočjo intuicije spustimo v raziskovanje svojega najglobljega, pravega jaza.
S pomočjo omenjenega procesa odkrijemo vse svoje notranje darove in potrebne lastnosti zavesti ter s tem poskrbimo za naslednji evolucijski skok, ki nam omogoča zaživeti življenje po kakršen resnično hrepenimo.
Namesto da bi delovali s silo volje, kot običajno to radi počnemo, se je v procesu iskanja življenjske vizije potrebno predati ter na široko odpreti srce in um. Čakajo nas novi uvidi in spoznanja, a le če bomo pripravljeni odvreči vso obremenjujočo mentalno navlako ter ohraniti potrpežljivost, brezpogojno ljubezen, hvaležnost in sposobnost pozornega poslušanja glasu v nas samih.
Štiri faze duhovne rasti
Proces iskanja vizije zaobsega štiri faze, naša hitrost napredovanja skozi njih, pa je v veliki meri odvisna od iskrenosti do samih sebe. Šele s tem, ko smo resnično iskreni do samih sebe, pripravimo svojo zavest na osvobajajoče spoznanje, ki nam razkrije pravo naravo.
Avtor nam v razodevanju faz najprej osvetli prvo izmed štirih, za katero je značilna zavest žrtve. V tej fazi posamezniki živijo z miselnostjo, da njihovo življenje vodi sila izven njih samih, ki je kriva za okoliščine v katerih so se znašli. Čeprav imajo vso moč v svojih rokah, se raje predajajo prelaganju odgovornosti, izgovorom in tarnanju nad krivičnostjo življenja, s čimer pa ne naredijo nič drugega, kot da v svoje življenje privabijo še več slabega. A ne glede na brezupnost situacije obstaja izhod iz spon žrtve, vendar le pod pogojem, če je človek sposoben okreptiti občutke odgovornosti in samozavedanja ter se prepustiti procesom odpuščanja in samospraševanja.
Ko stopi stopnico višje, v drugo fazo, odkrije zakon manifestacije in spozna, da njegove misli neposredno vplivajo na njegove življenjske okoliščine. To ga napolni z občutkom opolnomočenja in odgovornosti zase. Vendar tu se lahko pojavijo težave, ki mu bodo preprečevale prehod v nasednjo fazo, če ne bo pokazal zadostno mero zrelosti. Naučiti se mora osvoboditi ega in ne manifestirati zgolj v zunanjem svetu, istočasno pa se še bolj zasidrati v svojem notranjem bitju skozi afirmacije, samorefleksije in druge duhovne prakse.
Mimogrede, ko smo se ravno dotaknili zunanjega sveta naj poudarim, da je pogled na fizične dobrine v teh fazah popolnoma drugačen, kot pa nekoliko kasneje, ko človek preide v tretjo in četrto fazo. Enako velja za navezanost, ki je še toliko bolj problematična, saj nas namesto zbliževanja vse bolj oddaljuje drug od drugega.
Tretja faza je zavest kanaliziranja, za katero je značilno da posameznik postane jasen in pretočen kanal, skozi katerega se neovirano izraža njegov temeljni jaz. Ne zavestni, temveč nadzavestni um, ki ga vodi intuicija je tu tisti, ki vam razkrije točno namero in se vam pomaga premakniti v naslednjo fazo evolucijskega napredka. A da bi to dosegli, se morate posvetiti meditaciji. S pomočjo meditacije boste izgubili občutek ločenosti, okrepilo pa se bo vaše spoznanje enosti z virom, intuitivnega prepoznavanja lastnosti vaše duše in lažjega postopanja do njih in njihovega izražanja v vidnem svetu.
Četrta faza je zavest bivanja, za katero je značilno da posamezniki čutijo enost z virom, ki se izraža kot oni sami. In prav to je ta končna faza, h kateri je potrebno stremeti.
Najtemneje je pred zoro
Proces rasti, ki ga zaznamuje rojstvo jaza in poraz ega, v nobenem pogledu ni preprost in vsekakor prinaša svoje neprijetnosti. Čim bolj ima duhovni iskalec celovito in intimno povezavo z virom, tem bolj neznosn je ta proces, ki se na neki točki občuti kot mučenje. A le kdor se ne bo upiral, temveč tiho razvijal globlje zaupanje in pogumno nadaljeval svojo pot skozi temno noč brez občutenj blažene zveze in občutka, koliko lahko to vse še traja, le ta bo deležen napredka.
V procesu iskanja vizije s srcem uzremo svoje bistvo in poslanstvo, s tem pa drastično poenostavite svoje življenje. Vaše srce bo s tem postalo večje, bolj vključujoče in sočutnejše. Sijali boste, vaše življenje bo ponovno napolnjeno s smislom, hvaležnostjo, notranjim zadovoljstvom in spokojnostjo.
Več v knjigi Iskanje življenjske vizije >>
Blog zapis je prispeval Jure Lenarčič
