Prejeli ste nepričakovano novico. V želodcu nemudoma začutite občutek slabosti in vaše celotno telo preplavi tesnoba. Um prične projicirati različne vrste slik in zgodb o tem, kakšno bi življenje moralo biti.
Preplavi vas občutek, kot da vam življenje polzi skozi prste; kot da sanje umirajo; kot da ste nekaj, kar vam je pripadalo, izgubili. Občutek imate, da se vam godi krivica. Osredotočate se na izgubo; na tisto, česar ni, kar je odšlo in se nikoli več ne bo vrnilo. V tem trenutku se počutite ujete, nemočne in odmaknjene. V vas se naseli občutek nepovezanosti in ločenosti, kakor da se mora nekaj zunaj vas spremeniti – neka zunanja okoliščina, da bi lahko ponovno našli mir.
Vendar, počakajte! Umirite se. Nič ni umrlo, razen vaših sanj o tem, kako bi »moralo« biti. Kaj pa, če nikoli niti ni bilo namenjeno, da bi se zgodilo tako, kot ste si sami napletli. Vsaj ne Tukaj in Zdaj. Ta trenutek je tako kot je. Mogoče pa se ni nič sfižilo v vašem življenju in absolutno nič ni šlo narobe v Vesolju. In zato ta trenutek ni niti napaka niti sovražnik, ki bi se ga bali ali se mu upirali, temveč prijatelj, ki si zasluži objem in lep sprejem.
Kadar se osredotočate na tisto, kar manjka, kar je odšlo, kar je izgubljeno, občutite izgubo, domotožje, neravnovesje, jezo, žalost … počutite se ločene od Življenja in odmaknjene od drugih. Na pol porušena hiša pač ne more stati. Vsaka zgodba o pomanjkanju se prične z upiranjem v sedanjem trenutku, ko nočete in ne želite sprejeti trenutne situacije … ko trmasto vztrajate v svoji drami in travmi.
Kadar pa se osredotočate na tisto, kar je še vedno tukaj, kar ni nikoli odšlo, kar bo vedno tu – ko se spomnite, kdo resnično ste – prisotnost sama – se zaveste, da nič bistvenega, popolnoma nič odločilnega ni bilo izgubljeno. Ponovno najdete notranje ravnovesje, celo sredi najbolj pretresljivih novic. Mogoče novica niti ni bila napaka. Mogoče le še eno povabilo, da najdete notranjo povezanost, da se ustavite, globoko zadihate ter se spomnite, kdo ste. Mogoče so nepričakovana sporočila darovi in blagoslovi, da raziščete, kaj je v vašem življenju resnično pomembno.
Vi ste. In to je dovolj. Vaša Bit ni nikoli izgubljena, nikoli odsotna, nikoli resnično pozabljena in nikoli ločena od vas. Vsakršne opredelitve in istovetenje z zunanjimi dogodki so tisti, ki vas omejujejo, saj predstavljajo le paket, ki se ves čas spreminja.
V svoji esenci ste globoko zakoreninjeno drevo, ki tudi v najbolj silovitih nevihtah ostaja umirjeno in nespremenljivo. In to je čudovita novica!
(navdih: J. Foster)
