Nezvesta
Za veliko večino parov je nezvestoba nekaj, kar pomeni ultimativno izdajo partnerskega zaupanja in odnosa. Je rez oziroma razsek srca tistega, ki je prevaran. Pogosto se zgodi, da tudi tisti, ki je bil nezvest, občuti močno krivdo, ker je to storil in močno čustveno prizadel svoje partnerja, ki ga ima rad, kot mi vedno povedo pari v Svetovalnici, ki poiščejo pomoč, ko se je zgodila nezvestoba.
Pogosto pridejo pari, kjer je bila nezvesta ona, gospa. Mož je na robu živčnega zloma, že tretjič v zadnjem desetletju jo je zalotil, da si je dopisovala z različnimi moškimi in sporočila so nakazovala, da je bila z nekaterimi tudi intimna. Vedno znova je obljubljala, da ne bo več odgovarjala na različna povabila, a to svojo besedo požre. Ko jo povprašam, zakaj to dela, ni znala odgovoriti. Pove, da jo to dopisovanje kar potegne noter in ne zna prenehati ali odsloviti, tudi zablokirati dotične moške.
Oba sta mojih let, torej govorimo o zrelemu paru z odraslimi otroki, ki so že odseljeni in imajo že lastno partnersko življenje. Imata vse kar bi si človek poželel, posestvo, velik vrt po katerem oba z veseljem brkljata, cel kup domačih živali. Mož pove, da ima svojo ženo zelo rad, vedno ji je bil zvest, pozoren je še vedno po vseh desetletjih skupnega življenja, ljubita se redno. Žena vse to potrdi in da ji pravzaprav nič ne manjka, da ima moža rada, da ceni njegovo ljubečo pozornost. Obenem pove, da se ji bo zmešalo, ker jo mož kar naprej sprašuje, kje je imela spolne odnose in kako. Četudi bi rada na to pozabila, ne more, ker jo mož vedno spomni na njeno nezvestobo.
To je res zanimiv sindrom, ki ga pogosto zasledim. Namreč, moški, ki je bil prevaran, kot da je nekako mazohističen do sebe in svoje čustvene bolečine, kar naprej svojo partnerko, ki ga je prevarala, a želi ostati z njo, sprašuje kako je bilo s tem drugim moškim, kje sta imela spolne odnose, v kakšnih pozah in ali ima daljšega in podobno. Ona mu vedno znova odgovarja, ker meni, da bo tako zmanjšala njegovo tesnobo in jo bo sčasoma prenehal spraševati, a žalibog se zgodi ravno nasprotno. Bolj kot mu ona odgovarja na njegova ista mučna vprašanja, tudi po nekajkrat na dan, bolj je on pozoren na njene nedoslednosti in takoj, ko je v petinpetdeseto povedala neko malenkost malce drugače kot pred dvema mesecema, takoj skoči v zrak in jo obtoži, da še vedno kaj skriva. Grozljiv čustveno naporen krog je sklenjen.
Ne zmoreta iti iz tega in namesto, da bi počasi oba zmogla energijo in ljubezen, da prebolita nezvestobo in da na novo postavita njun odnos, če sta se že odločila, da ostaneta skupaj kljub nezvestobi, ga še bolj uničujeta. Oba sta izčrpana, nesrečna, mučita eden drugega. V takšni partnerski situaciji ni možnosti, da bi se na novo zdravo povezala in spet zmogla najti ljubezen za gradnjo zaupanja.
Namreč, partnerski odnos med drugim temelji tudi na zaupanju, ki se lahko podre v sekundi, nazaj gradi pa leta.
Predlagam, da ko sta v situaciji, ko sta soočena z nezvestobo, da čim prej poiščeta ustrezno strokovno pomoč. Tako se bosta izognila še bolj uničujočemu vplivu nerešenih zadev, ki so pripeljale do nezvestobe. Če se odgovorno odločita oba, da nadaljujeta z zvezo, potem morata tudi nekaj narediti, da bo na nove temelje postavljena zveza delovala. Če seštejemo nič in nič, dobimo vedno nič. Torej, če prevedem: če nobeden od vaju nič v zvezo ne vloži, ne more biti to uspešna zveza.
V branje priporočam tudi knjigo Iskreno o partnerstvu >>
