Velikokrat od vas slišim, da se počutite krive, če ste srečni ali, če si vzamete čas zase. Se prepoznate?
Ko vas vprašam ali bi svojemu otroku, ali bi osebi, v katero ste na frišno zaljubljeni, privoščili srečo?
Bom kratka: zakaj sebi ne bi privoščili iste sreče, radosti življenja in nenazadnje počitka, kot bi ga drugim?