Na kaj ste prvo pomislili, ko ste prebrali naslov moje današnje kolumne? Na odvisnost od alkohola, drog, hrane, mogoče seksa? No, vse naštete kategorije so dejansko najbolj »znane«, ko je govora o odvisnosti.
Vendar bom danes napisala nekaj misli o odvisnosti od odnosa, takšnega odnosa, ki razdira in ki vseeno sili partnerja, da ne moreta eden brez drugega.
Videti je, da to ne gre skupaj, pa vseeno živijo mnogi pari v zvezah, ki si jih sami uničujejo, a iz njih ne morejo, nočejo in ne želijo. Na prvo žogo bi lahko rekli, da so ali norci ali mazohisti, kdor pa bolje pozna mehanizme odvisniških značilnosti, bo lahko videl, da tak par sam podpihuje svoje patološko ravnanje.
Zamislite si moškega, ki se zaljubi v svojih srednjih letih v desetletje mlajšo žensko, ki izraža vse atribute fatalne ženske: lepa, živahna, neodvisna, divja, nasmejana, polna energije in idej, ki pa za svojo masko iskrenosti in strasti skriva boleče otroštvo, strah pred zapustitvijo in ima izrazito potrebo po tem, da ima nekoga, le da ni sama, pa še manipulirati zna.
Par se najde, v svoji zgodbi na začetku vidi in čuti same pozitivne vibracije, smeh in zaljubljenost, ki pa počasi, skozi mesece druženja postaja vedno bolj mračno, posesivno in nezdravo. On je ljubosumen, misli, da lahko s kupovanjem stvari njej dokaže svojo ljubezen, ne zaveda se, da njej nikoli ne bo nič dovolj in da bo vedno hotela več, ker ni sigurna v to, kdo je in kaj je.
Ona nekaj časa še uspešno igra svojo igro zavajanja, ko vidi, da je postal nor na njo in njeno telo, začne s manipulacijami, zvijačami in izogibanjem resnim odločitvam. Moškemu da le toliko, kot mu zmore v dani situacijo, on bi več, očita ji, da je hladna, ona beži, on gre za njo, pada na kolena in se ji opravičuje, ona mu odpusti, in v isti noči spet naredi kakšno sceno, da moški ne ve, na čem je. Pustita eden drugega v kregu in očitanju, pa ne moreta dolgo eden brez drugega. Kljub trdnemu prepričanju, da moški noče imeti nič več z njo, se ji odzove ob prvem klicu, pri tem pa šteje minute in sekunde, kdaj ga bo poklicala, ker je sebi že vse nohte pogrizel, ko je tiščal telefon proč od sebe, da je ne bi poklical.
In tako se začarani krog odvisništva vrti vedno globje, v prepad, katerega se oba zavedata, a izstopiti ne moreta. Drug drugemu govorita grozne stvari, vlečeta stare zamere na plan, obtožujeta se in včasih tudi stepeta, pa skočita takoj nato med rjuhe in takšen seks je za njiju božanski. Vsak »normalen« človek ve, da takšnih iger ne zdrži dolgo, kjer pride do popolne preokupacije z drugo osebo, ne more več normalno funkcionirati, ne opravljati svojega posla kot bi ga moral, zanemari prijatelje, preostalo družino, osredotočen je vedno bolj na osebo, od katere je odvisen.
Ko partner odide ali zbeži, drugi nori in poskuša vse, da ga dobi nazaj. Saj tudi tisti, ki je odšel, igra isto igro in ne zdrži dolgo ter samo čaka, kdaj ga bo drugi poiskal in spet se bo začel rodeo odvisnosti. Noro kajne? Ampak tudi takšni smo ljudje.
