Varnost je izredno močno občutenje, je ena od temeljnih potreb človeka, predvsem otroka. Z nudenjem občutka varnosti otroku, ki jo nujno potrebuje, se vzpostavi temelj za razvoj osnovne osebnostne moči – občutka varnosti.
Nasprotje od varnosti je nevarnost ali ogroženost, kar bi pomenilo trajni občutek strahu, prestrašenosti; tak strah pa lahko izzove pojav tveganja, kar spet pomeni odstopanje od varnih, preizkušenih, znanih metod delovanja.
Ukrepanje na podlagi tveganja lahko prinese ugodne in prijetne izkušnje kot tudi katastrofalne.
Stalen strah pa seveda tesnobo in razne oblike anksioznega stanja. Človek, ki ne pozna občutka varnosti, se mnogokrat kasneje v življenju zateka k izdelanim programom preživetja, kot so: ustvarjanje lažne moči osebnosti, ki se kaže v nastopu in vedenju nasploh v obliki pretirane samozavesti, oholosti, domišljavosti, avtoritativnosti, kar pa ni nič drugega kot »maska«, ki zakrije dejansko stanje (prestrašenost, plašnost …).
Taka oseba težje vzpostavi odnos, ko pa ga, ga izkorišča na dualističen način; večinoma kaže izraz avtoritete, občasno pa je v odnosu podrejen in istoveti partnerja ali partnerko s svojimi starši oziroma terja od partnerja tisto, česar mu starši niso dali – občutek varnosti. Človek ima tudi v tem primeru posesiven odnos do partnerja, izoblikuje se odvisnost v odnosu, posledično je lahko prisotno močno ljubosumje.
Po drugi strani pa je lahko oseba s pomanjkanjem občutka varnosti paranoična, v vsaki stvari predvidi možno nevarnost in temu primerno je tudi vedenje in vnaprejšnja reakcija na prihajajoči dogodek, osebo itd.
Varnost ne izvira le iz otroških spominov, dejali smo, da jo lahko imamo ali pa tudi ne – iz prejšnjih življenj duše ali v genskem zapisu. Torej lahko taka prepričanja izvirajo iz več področij negativnih prepričanj.
Hipotetično lahko zavestno presežemo negativno prepričanje, da nikoli in nikjer nisem varen, že samo z zavestjo, da nikoli in nikjer nisem sam.
Samota, ogroženost, osebnostna nemoč, slaba samopodoba, nezaupanje ali pa občutek trajne nevarnosti se prepletajo in dopolnjujejo in podpirajo med seboj, z odpravo ali preoblikovanjem enega negativnega prepričanja navadno oslabi tudi moč ostalih. O spreminjanju, preseganju in preobrazbi negativnih prepričanj v pozitivna bomo govorili drugič.
Povzeto iz knjige Pot k svetlobi – Evolucija duše skozi življenje.
