OGLAS

Everything comes from within (Vse izvira iz nas samih)
duhovna resnica

Pravijo, da po svetu razsaja strašni virus, ki je tako prebrisan, da se je bil sposoben z malodane svetlobno hitrostjo razširiti od ene osebe v vse kotičke našega planeta. Za njegov izbruh pa krivijo nekoga, ki je slabo prekuhal netopirjevo juho. Oziroma pravijo, da se bolj verodostojen vzrok še išče…

Am… resno?

Pristojni zdravstveni delavci v Wuhanu, kjer se je bolezen pojavila, so nanjo reagirali s strašno paniko in skočili v zaščitne obleke, kot so to videli v zadnjih filmih s podobnimi tematikami. Namesto, da bi nanjo reagirali s srčno energijo ljubezni in tako nemudoma ublažili situacijo.

OGLAS

Panika se je nato razširila na ves svet in zdi se, kot da je iz kolektivne zavesti skoraj čez noč izbrisala vso ljubezen. Ironično pa bi nam ravno v tej situaciji ljubezen prišla še najbolj prav. Ljubezen je namreč neskončni stvarnik (Bog), ki prebiva v našem srcu. Ta stvarnik smo mi sami. Ljubezen je naša temeljna resnica. In ker je ljubezen neskončna, lahko z njo pozdravimo vse bolezni.

Panika oziroma strah pa je po drugi strani ideja, ki bi rada ljubezen (nas) uničila. Strah je torej destruktivna sila. Ker strah nasprotuje ljubezni, nasprotuje naši resnici, kar pomeni da v absolutnem smislu dejansko ni resničen. Zato se nam ga tudi ni potrebno bati (pun intended).

Kar pa je v povezavi s strahom do neke mere resnično, pa je zgolj izkušnja strahu. Na primer strahu pred virusom.

Čeprav se nekomu zdi situacija strahu pred koronavirusom strašno zanimiva, ker je definitivno bolj resnična kot obisk kinematografa, pa strah dolgoročno res ni dober za naše zdravje (in za zdravje pacientov) zato bi ga bilo na neki točki pametno razbliniti.

Ta točka je na primer sedaj. Panika okoli bolezni COVID-19 namreč ni nič drugega kot posledica ideje, da so bolezni nekaj, kar se preko virusov nalezemo od drugih. Za kar pa smo verjetno že vsi kdaj v življenju posumili, da ne more biti res.

Zapackano telo

Pepelnična sreda je praznik, ob katerim se po koncu zime spomnimo, da je luč v nas ugasnila. Katoličani si v ta namen sredino čela, kjer se nahaja naše tretje oko, označijo s pepelom.

Zakaj pa je luč v nas ugasnila? Odgovor na to vprašanje je: zaradi strupov v telesu, kateri so se nabirali v nas skozi celo leto, še največ pa v zimskem času, ko smo se še najbolj zaprli vase.

Omenjeni praznik torej napeljuje, da smo ostali brez luči in da je sedaj na nas, da svoje telo prečistimo strupov. Simbolično v ta namen rezerviramo 40 dni, da v trenutku, ko svetloba premaga temo, oziroma ko dan postane daljši od noči (na Veliko noč), luč ponovno zasveti tudi v nas.

Post je na primer eden od načinov, kako se znebimo strupov. Naše telo pa ima v ta namen tudi rezerviran svoj program, ki ga poznamo kot prehlad.

Razlog za prehlad

Center našega čela, kjer je tretje oko, pa v bistvu odraža center našega telesa, kjer se nahaja naš srčni energijski center. V tem energijskem centru pa se kot vemo nahajajo fizično srce, pljuča in pa jetra. Naloga jeter je, da “shranjujejo energijo našega srca”. S pomočjo njegove energije pretvorijo zaužite molekule hrane v tako-imenovane glikogene rezerve in podobne substance, katere shranijo med drugim tudi v same sebe.

Težava pa seveda nastane, kadar v našem srcu ustvarimo karkoli drugega, kot pa ljubezen. Če ustvarimo jezo, strah, frustracijo oziroma ostala negativna čustva, bodo jetra tudi te energije pretvorila v fizične substance. Prehlad oziroma kašelj je torej naravna reakcija telesa, ki bi rado vse te nakupičene negativne substance (strupe), skupaj z odmrlimi celicami in še čim, izločilo. S pomočjo mišič dihalk zavibriramo jetra, da premaknemo strupe v prebavni trakt.

Prehlad si lahko razložimo tako: toplino svojega srca smo ugasnili, zato smo se prehladili.

Zatorej je nemogoče, da bi se prehlada od nas nalezel nekdo, ki je v svojem srcu obdržal toplino. Takšna ideja je tako absurdna, kot da bi nekdo želel pri belem dnevu prižgati stikalo s temo. Če izgleda, da se je prehlad razširil od ene osebe na drugo, je to zgolj zaradi tega, ker sta imeli obe osebi enako neravnovesje v energijskem telesu, zaradi katerega so se v jetrih nakupičili podobni strupi.

Gripa

Gripa je že na prvi pogled zgolj močnejši prehlad, z vročino in po možnosti drisko. Do vročine pride zaradi izgorevanja jetrnih substanc, ki so bile ustvarjene kot posledica jeze, frustracije in podobnih energij. Do driske pa pride, ker črevesje za nekaj časa preneha z vsrkavanjem hrane in vode, da ne bi slučajno telo vsrkalo strupov iz jeter. Oziroma jih seveda s pomočjo vode lepo odplakne ven.

Louise Hay pa k temu na primer še dodaja, da je gripa tudi odziv na močna družbena negativna prepričanja in strah.

Razlog za visoko smrtnost tako-imenovane “španske gripe” je torej v tem, da so bila zaradi strahov vojne jetra ljudi preveč zapackana s toksini, da bi se lahko sčistila. Verjetno so se v njih zaredile tudi kakšne neljube bakterije.

Vemo, da se po bolezni, kot je gripa, počutimo bolj zdrave, kot pred njo. Je avtomatičen in želen odziv telesa, katero si želi povrniti zdravje. Zato je seveda nesmiselno razmišljati, da smo se našega lastnega telesnega programa nalezli od nekoga drugega.

Vnetje zgornjega dela dihal

Medtem ko je spodnji del dihal tesno povezan z našim srčnim centrom, pa je zgornji del dihal povezan z energijskim centrom v našem grlu. Ta center se odziva na avtentičnost našega izražanja in besed. Lahko bi rekli, da iz srca izrečene besede blažijo, iz ega izrečene besede imajo pa temu nasprotno vibracijo, in dejansko iritirajo.

Vnetje tega dela dihal je torej problem, ki smo si ga zakuhali sami, ker smo govorili iz ego-uma.

Kadar govorimo iz srca, iz svojega centra, zavibriramo telo. Z vibracijo iz metaprostora, kjer se nahaja stvarnikova energija ljubezni, črpamo svetlobno energijo modre barve, katera blaži tistega, ki nas posluša, nas pa na primer navda z modro auro. Tako postanemo modri kot modrec.

Mimogrede, dejansko tudi Sonce vibrira in s svojo vibracijo črpa svetlobo iz metaprostora.

Pljučnica

Pljučnica je kombinacija prehlada in močne čustvene stiske (negativnih čustev) v srcu. Ki so najverjetneje tudi razlog za prehlad. Kdor je pozoren na stisko v srcu, ko pomisli na koronavirus, ve o čem govorim.

Vsi vemo, da nas v srcu sicer stiska zaradi dolgotrajnejših podobnih strahov, skrbi, frustracij, obupov in ostalih nerazrešenih čustvenih situacij. Louise Hay k temu dodaja tudi utrujenost od življenja samega.

Stiska pri srcu dejansko povzroči stiskanje mišic, ki posledično pritiskajo na pljuča, jetra in fizično srce. Pojav vode v pljučih je verjetno avtomatičen odziv pljuč, ki na tak način poskušajo fizično razširiti prsni koš, da lahko srce dela še naprej.

Ostale bolezni

Na podoben način lahko razloge poiščemo tudi za druge “virusne” bolezni.

Za spolne bolezni smo rekli, da se pojavijo, kadar dve osebi seksata brez ljubezni. Zgolj na primer zaradi želje po dokazovanju oziroma potešitvi. Po takšnem spolnem odnosu se počutimo nečisti, in naš spolni energijski center se (skupaj s srcem) potegne vase. Občutek imamo, da je druga oseba tista, ki ni bila čista in da smo mi od nje nekaj pobrali. Bolezen je v tem primeru sporočilo našega energijskega telesa, ki bi nam rado odrazilo stanje v našem umu. Nastane v nas in se odrazi navzven.

Za virusno bolezen AIDS, s katero so nas strašili pred spolnimi odnosi, pa se je kasneje izkazalo, da ni niti virusna, niti bolezen. Je zgolj sindrom imunske pomanjkljivosti, ki ni acquired (ang. pridobljen, prva črka imena) ampak zgolj posledica stresnega življenja.

In nenazadnje: vemo, kako nepričakovano se pojavijo otroške bolezni, kot so norice in ošpice. Pojavijo se brez vzroka, ne da bi na primer nekdo ves pikast vstopil v nek vrtec, od katerega bi se potem vsi nalezli. To bi ga vzgojitelji že na vratih ustavili. Ampak očitno se vseeno pojavijo kot nekakšen kolektivni odziv otroških teles na nekaj. Ampak na kaj? To je še vedno enigma, zaradi katere se potem vedno raje reče, da je bila “prenašalec” pač neka tretja oseba brez bolezenskih znakov.

Ta ideja pa je dejansko smešna. Vsaka bolezen se namreč pojavi zgolj zato, ker je ljubezen odšla. In v tem lahko nekoč poiščemo tudi razloge za omenjene otroške bolezni.

Virusi in bakterije

Je kdo v teh razlagah opazil dejavnost kakšnega virusa? Oziroma ali te bolezni res izgledajo kot agenda nekega virusa, ki nam hoče škodovati in uporabiti naše telo za svoje razmnoževanje ter kot bazo za nadaljnje širjenje svoje destruktivne agende? Vsekakor ne.

Morda bi lahko takšno lastnost pripisali bakterijam, ki so žive in imajo zato dejansko željo po preživetju. Ampak tudi bakterije v našem telesu so večinoma naše lastne in opravljajo pozitivno delo. Če pa nekoč v sebi ustvarimo negativno okolje, pa tudi vemo, da s tem lahko privabimo bakterije, prilagojene takšnemu okolju. S katerimi morda lahko nalezemo tistega, ki je v sebi ustvaril okolje s podobno energijo. Če je to sploh potrebno, saj jih je verjetno že sam privabil.

Če se nato škodljive bakterije v našem telesu preveč namnožijo, vemo, da se jih največkrat pomagamo znebiti z antibiotiki.

Bele krvničke vihtijo božjo moč

Na viruse pa vemo, da antibiotiki ne vplivajo. Ker virusi dejansko niso živi in posledično tudi nimajo nobenega lastnega nagona po preživetju. So zgolj ostanki odmrlih celic, ki nastanejo v nas samih. Enako tako velja tudi za tvorbe, katerim pravijo “koronavirusi”.

Delci odmrlih celic torej nimajo nobene strašne agende, da bi se po zraku razširili med nas in nas pospravili. To so zgolj strašne pravljice za lahko noč oziroma tematike v filmih.

Če koga vseeno skrbi, da se te tvorbe nahajajo v nas in nam lahko kaj povzročijo, pa naj se spomni, da imamo v telesu bele krvničke. Svetloba, ki nastaja iz ljubezni našega srca je namreč bele barve in ker bele krvničke delajo na tej vibraciji, se zato brez težav spoprimejo z vsem, kar ima nižjo (temnejšo) vibracijo, kot so virusi, in jih počistijo.

Ampak zakaj pa so “virusi” potem takšnih bizarnih strašnih oblik? Morda zato, ker je v celici prišlo do strašne vojne. Celico smo namreč mi sami nasilno ubili.

O moj Bog, zakaj bi si pa to naredili?

Kako sami sebi ubijemo celice

Rekli smo, da naše vesolje deluje po principu fraktalov. Kar pomeni, da se dogajanje v našem srcu odraža v našem telesu, naši “zunanji” realnosti, našem obrazu, naših dlaneh in podplatih, naših očeh, naših ustih in zobeh, nenazadnje tudi v našem spolnem udu, vsekakor pa tudi v vsaki naši celici.

Ego-um je nasprotnik našega srca. Kadar naš ego um začne verjeti v nekaj, kar temelji na strahu (v nekaj, kar ni resničnega), vemo, da nas stisne v prsih. Vse, kar ni čista ljubezen, ima v sebi zagotovo zametke strahu. To na primer velja za vsa negativna čustva, kot so stres, skrb, jeza, frustracija, krivda, obup, itd. Z vsemi temi čustvi ubijamo svoje srce. In dejansko ne gre drugače, kot pa da se ta čustvena vojna nato odrazi tudi v naših celicah.

Morda iz celičnega vidika nato res izgleda, da se je v njej pojavila nekakšna RNK tvorba, ki je bila razlog za njeno pogubo. Ampak pravi virus, ki pa je bil za to odgovoren, pa je dejansko v nas samih. Virus je v našem umu. Virus je strah, ki se je naselil v nas in napadel naše srce, našo ljubezen!

Strah je torej tista stvar, ki se virusno širi med ljudmi, ne pa neke odmrle celice! Strah je tisti, ki ga vcepljamo eden drugemu!!

Ljubezen pozdravi vse bolezni

Ko enkrat strah odstranimo, ostane le še ljubezen. Naše srce je mirno, zato bolezni v nas več ni. Z drugimi besedami: sami sebe več ne ubijamo.

Vsaka bolezen je torej odvisna od vsakega posameznika. Od vsakega posameznika je namreč odvisno v kaj bo on verjel. Vsak posameznik je dobesedno svoje paralelno vesolje. Kar bo v njegovem vesolju/telesu resničnega, je odvisno zgolj od njega. Bolezen se bo torej v njegovem vesolju/telesu pojavila le, če je bil “okužen” njegov um.

Če je nekdo začel verjeti v strah (ki ni resničen), to dejansko pomeni, da je v glavi zbolel, njegovo telo pa mu bo to slej kot prej odrazilo z nekakšno tegobo.

Kadar nam torej nekdo želi prodati strah oziroma nas želi prepričati, da je strah resničen, takrat nas dobesedno želi ubiti. Če pa nas nekdo želi prepričati, da je ljubezen resnična in da strah ne obstaja (kar je dejansko res), pa nas bo s tem ozdravil. Oziroma vemo, da nas lahko ozdravi že s svojo ljubečo prisotnostjo.

Ironično z nošenjem mask in razkuževanjem rok dajemo strahu samo še večjo moč. S tem namreč sami sebe pogojimo, da smo bolni nemudoma, ko snamemo masko, oziroma takoj, ko se ponovno dotaknemo nečesa, kar “ni bilo razkuženo”.
(teh navad seveda tik pred zdajci ne spreminjajmo, saj nam vseeno nudijo potreben mir v glavi oziroma srcu)

Visoka smrtnost COVID-19 zaradi pomanjkanja ljubezni

Epidemija COVID-19 torej izkorišča naše zmotno prepričanje, da se virusi širijo po zraku. Mediji to precej dobro izkoriščajo, in v nas spodbujajo strah. Na tone strahu v bistvu. Ta strah pa je posledično vsekakor eden od razlogov za visoko stopnjo smrtnosti te bolezni, ki bolj ali manj temelji na standardnih simptomih gripe oziroma pljučnice. Nas mediji želijo ubiti?

Drugi razlog za visoko smrtnost je socialna distanca. Bolnike z diagnozo tretiramo, kot da so radioaktivni odpadki. Pomanjkanje medsebojne človeške topline pa vsekakor poslabša bolezensko stanje. Zdravniki so svoje obraze panično skrili za maske. Obraz pa je, kot smo rekli, odraz ljubezni, katerega bi bolniki tako zelo rad videli. Svoje ljubeče besede zdravniki sedaj govorijo nekam v masko, svoje ljubeče roke pa so vtaknili v rokavice.

Tretji razlog je stigma, zaradi katere prijatelji in znanci podzavestno prekinejo ljubezensko vez z bolnikom.

Četrti razlog so poceni plastične postelje, na katere so položili bolnike. Plastika dobesedno duši naše elektromagnetno polje, katerega ustvarja naše srce.

Peti in verjetno ne zadnji razlog pa je skrb oziroma zaskrbljenost, ki je v bistvu le strah pod pretvezo ljubezni. Ljudje smo namreč prepričani, da nas mora za bližnje skrbeti. Še posebej v takšnih situacijah. S tem pa jih dejansko le ubijamo. Enako lahko bolnike seveda ubijajo tudi zaskrbljeni zdravniki.

Če bi se po drugi strani vsi skupaj vrnili v srce in do bolnikov začutili ljubezen, bi družno začutili, da bo z njimi vse v redu. In temu občutku bi nato zaupali. Ljubezen je neskončni stvarnik, ki vsem nam daje življenje.

Še en potencialni razlog za visoko smrtnost COVID-19

V zadnjih letih pa je bilo klub množičnim pomislekom in opozorilom (še zajci na drevesih so čivkali) moč opaziti pospešeno uvajanje nove telekomunikacijske tehnologije pete generacije. Wuhan naj bi bil ravno pred kratkim v celoti pokrit z novo tehnologijo, prav tako pa tudi ostala večja Kitajska mesta. Veliko naj bi je namestili tudi v Lombardiji in v ostalih državah, kjer je smrtnost najvišja. Enako so peto generacijo namestili tudi že na ladje križarke, v orbito pa poslali že nekaj tisoč satelitov.

Problem je v tem, da tehnologija izkorišča med drugim tudi frekvenčni pas okoli 60 GHz, kjer signal zaduši kisik. Kar pomeni, da ima na tej frekvenci kisik neko svojo vlogo. Kakšna je ta vloga na tej frekvenci točno ne vemo, vemo pa, da na primer v Italiji bolniki z diagnozo COVID-19 poročajo, da komaj še hlastajo za zrakom.

Kombinacija novega omrežja se je, skupaj s simptomi gripe in strašne panike, vsaj glede na trenutno pokritost omrežja torej izkazala za uničujočo. Koliko ima pri tem (oziroma če ni slučaaajno naključje) zraven novo omrežje, bi bilo torej nujno potrebno čim bolje stestirati, saj je kot vedno v planu širjenje njegove pokritosti. V Sloveniji smo za enkrat na srečo tisto eno testno anteno ugasnili.

Če se strinjamo s tema dvema razlagama visoke smrtnosti oziroma se nam razlagi zdita možni, pa si moramo v ta namen zato seveda tudi razložiti, na kakšen način pa se je potem uspelo usidrati bolezni COVID-19 v globalno zavest, kot da je to res neka strašna virusna bolezen.

Sito pred testiranjem za koronavirus

CDC (Center za kontrolo bolezni) je sprva dovolil testiranje le pri tistih, ki so prišli iz Wuhana. Nato je razširil testiranje na vse, ki so prišli iz Kitajske. Ko je nato izgledalo, da je “bolezen ušla iz nadzora” pa je začel dovoljevati testiranje tudi pri ostalih, kateri pa so morali vseeno navesti možno osebo, od katere so se je nalezli. Razen v primeru, če je nekdo potreboval takojšnjo hospitalizacijo, takrat so dovolili testiranje tudi brez možnega vzroka.

Če tega ne bi naredili, bi zgodba o nalezljivosti padla v vodo. Verjetno so sumili, da se to lahko zgodi. Ali pa so dejansko vedeli? Ker so se seveda pojavili pozitivno testirani ljudje, ki dejansko niso imeli kontakta z nobeno bolno osebo, pa so potem v svojo zgodbo dodali:

da ima virus očitno 2-14 dnevno “inkubacijsko dobo”
da ga lahko očitno širi tudi zdrava oseba, pravi magični prenašalec
da se lahko virus v zraku zadrži tudi do tri ure

Vse tri točke pa so res v nasprotju z zdravim razumom.

Kako vejo, da se ni tisti, ki je zbolel čez 14 dni, okužil 12 dni kasneje, kot so mislili?
Sliši se, kot da se virus nekako obdrži na površini magičnega prenašalca. Ampak če se bo pa ta človek nekoč cepil, bodo pa verjetno rekli, da se ga pa potem ne bo treba več bati?
Če virus v zraku preživi 3 ure, potem je bolje, da tisti, ki je z njim “okužen”, ne odpira svojih oken v Ljubljani, ker bo morda “okužil” nekoga v Postojni, če bo pihal severni veter. Kar pa je seveda absurdno.

Ker pa so to rekli (besede imajo moč), se sedaj celotna svetovna populacija (razen tistih ki ne berejo novic) počuti bolne, pa čeprav smo vsi zdravi. Eden drugega gledamo, kot da bomo eden drugega spravili v grob. Zaradi tega smo kar sami sebi odredili karanteno, vsem ostalim pa veleli, naj tudi ostanejo doma. Kadar se počutimo ogroženo, takrat namreč hočemo kontrolirati vse ostale.

Na svetu pa obstaja še nekdo, ki pa se počuti še mnogo bolj ogroženo od kogarkoli od nas. Nekdo, ki je dejansko lahko razlog za trenutno situacijo s karanteno in zaprtjem mej. Obstaja namreč nekdo, ki se počuti tako ogroženo, da bi imel rad pod kontrolo cel svet. No, gre se seveda za več ljudi.

Ideja o globalizaciji

Da bi si pridobili kontrolo nad celim svetom, so določeni ljudje v preteklih letih med drugim zanetili vse vojne in finančne krize, prirejali atentate in povzročili še ogromno drugih zdrah.

Zasejali ali pa vsaj dodobra so (za paniko) izkoristili epidemije. Strašili so nas z AIDSem, z norimi kravami, ebolo, SARSem. Ko jim je zmanjkalo idej, so rekli, da je neka sezonska gripa še posebej strašna. Zato je povsem logično sklepati, da imajo ponovno prste vmes.

Nam so sicer potem rekli, da so se vse te stvari zgodile naključno … ampak da bi bilo zaradi tega vseeno dobro vpeljati neke nove svetovne institucije (npr. WHO) oziroma regulative, ki bi skrbele, da se vse te stvari ne bi ponovile. Na tak način so si po malem in po malem pridobivali kontrolo. Jap, ideja o takšni nespontani globalizaciji je edini pravi virus, katerega bi se bilo potrebno ozdraviti. Saj je naš planet lahko dejansko združen zgolj v ljubezni.

Ker so si ti ljudje kontrolo pridobivali na takšne negativne načine, pa so se (zaradi karme) počutili bolj in bolj ogroženo. In so si posledično želeli pridobiti še več oblasti, da jim ljudje, tudi, če bi jim prišli na sled, ne bi nič mogli. V ta namen so povzročali nove zdrahe in se posledično počutili še bolj ogrožene.

Ob izglasovanju “Brexita” in zmagi Trumpa je bilo pred nekaj leti v medijih moč opaziti njihovo jezo in frustracijo. Očitno je bilo, da so izgubili del svoje težko pridobljene kontrole. Pomislili so, da jim je očitno na sledi že več kot polovica ljudi in so se posledično zbali njihovega maščevanja.

Občutek je že tak, da so se trenutni svetovni lockdown zamislili ljudje, ki so se počutili (in se še počutijo) ogroženo. Ampak ne zaradi virusa. Zaradi ostalih ljudi, katerih se bojijo in jih morajo posledično kontrolirati. Potem pa jim je vesolje v ta namen poslalo situacijo z virusom, katero so dodobra izkoristili. Oziroma jim je vesolje morda poslalo zgolj idejo o situaciji z virusom, katero so odlično izpeljali? Tega v tem trenutku ne moremo vedeti.

In niti ne rabimo tega vedeti. Zakaj? Ker so ti ljudje del nas! Ideja o globalizaciji, katero nekateri očitno želijo izpeljati za našim hrbtom je posledica točno tega – da smo delu samega sebe (delu našega vesolja) obrnili hrbet. Iz svojega vesolja smo namreč umaknili svojo ljubezen.

In COVID-19 je posledica tega.

Krivec za COVID-19 je v ogledalu

Ne kažimo torej s prstom na druge, kot smo to navajeni, kadar zbolimo. Krivec za krizo smo namreč mi sami.

Mi smo tisti, ki smo se ustrašili, da bo temu tako. Situacija, v kateri smo se znašli, namreč natančno odraža tistemu, kar smo v glavi ustvarili.
Mi smo tisti, ki smo se naslajali v gledanju strašnih novic po televiziji. Da bi si z adrenalinom povečali pulz in se posledično počutili bolj žive, saj smo ljubezen (ki bi nas dejansko naredila žive) v sebi zadušili.
Mi smo tisti, ki smo slepo verjeli vsemu, kar so nas naučili v šoli in povedali po TV, namesto da bi poslušali svoje srce. Sedaj pa sploh ne vemo več, kaj je realnost in kaj fantazija.
Mi smo tisti, ki v življenju nismo nikoli prevzeli odgovornost za nobeno od svojih bolezni in vedno kazali s prstom na nekoga, ki naj bi nas okužil.
Mi smo tisti, ki smo rezervirali svojo ljubezen samo zase in bližnje, v svet pa odhajali z zaprtim srcem zgolj po plačo. Sedaj pa ne upamo pomolit nos skozi vrata, saj imamo občutek, da so vsi ostali kužni.
Mi smo tisti, ki smo stigmatizirali bolnike in jim zavrnili svojo ljubezen.
Mi smo tisti, ki smo kaznovali vsakogar, ki je naredil nekaj slabega, namesto da bi mu ljubeče odpustili. Sedaj se ta nekdo počuti ogroženega in nas želi kontrolirati.
Mi smo tisti, ki smo govorili, da smo mi dobri, vsi ostali so pa hudobni. Govorili smo na primer, da je tistim v vladi mar samo zase. Potem pa smo njih krivili za naše lastne besede. Sedaj nam pa ta hudobna vlada želi zavladati.
Mi smo tisti, ki nam ni bilo mar, kaj se dogaja po svetu, le da se imamo mi dobro. Vse tovarne smo preselili na Kitajsko, da smo ohranili našo deželo lepo. Verjetno ni naključje, da se je strah razširil ravno iz Kitajske.
Smo mi tudi tisti, ki smo se odločili presedeti to karanteno, brez da bi se vsaj malo zamislili nad vsem skupi oziroma nad sabo? Ne pozabimo, da če želimo spremeniti našo realnost, jo moramo najprej spremeniti v samemu sebi.

Da pa se ne bomo počutil preveč krive za vse te točke, pa se spomnimo, da je bilo o času, v katerem smo se znašli, prerokovano. Nahajamo se namreč v času, ko se bo naša zavest, ki je prej spala, dvignila iz teme. Nahajamo se v času, ko ne bo šlo drugače, kot pa da se bo razodelo, kar se je ves čas skrivalo. Nahajamo se v času, ko nam bodo stvari, katere smo zapostavljali in se jih bali, potrkale na vrata. In s temi stvarmi se bomo morali soočiti. Očitno je, da se nahajamo v času apokalipse.

Da pa se bomo lažje prebili skozi ta čas, pa je fino pri roki imeti eno orodje.

To orodje je ljubezen.

Hvala za branje in tistemu, ki bo članek delil naprej!
Uroš

Oglas