Glede na famozni video, ki ga je predvajal Dr.Phil in ki kaže mamo, kako kaznuje posvojenega otroka za dobljen opomin v šoli tako, da mu v usta vlije pekoč tabasko ter ga vrže pod mrzel tuš, bi rada povzela nekaj misli.
Namreč, kakor starši vzgajamo otroke in kako z njimi komuniciramo, se tako dobljeni vzorci v veliki meri prenesejo tudi v obdobje, ko odrastejo. Najlažja pot nesamozavestnih staršev je kaznovanje in izživljanje nad nemočnim otrokom, ki naj bi po njihovem mnenju zagrešil napako.
Pravzaprav sama napaka otroka ali kršitev dogovora sploh ni toliko pomembna, bolj je važno to, da si tovrstni starši dovolijo iti čez mejo spoštovanja otrokovega dostojanstva in ga kaznujejo na popolnoma neprimeren in ogrožujoč način.
Pa takšni starši ne živijo samo v ZDA, temveč povsod po svetu, tako tudi v Sloveniji. Kje je meja med kaznovanjem za prekršek in kje se začne nasilje nad otrokom? Tukaj je meja zelo tanka in zabrisana.
Priporočam, da se predhodno z otrokom dogovorite glede pravil, ki naj se jih drži on in tudi vi kot odgovoren starš. Obenem za kršitev teh pravil predstavite tudi kazen, ki pa mora biti obvezno sorazmerna s kršitvijo pravila oziroma dogovora. Po takšnem pogovoru je priporočljivo, da preverite kako je otrok razumel vaše podajanje vsebine, saj se pogosto zgodi, da otroci popolnoma drugače pri sebi sprocesirajo naša navodila in tako tudi ne vedo točno kaj je prav in kaj narobe.
Ko tako ugotovita oba, kaj je dovoljeno in v dogovorjenih mejah, je znana tudi kazen. Kot starši moramo biti dosledni in če pride res do kršitve, se pogovorimo zakaj je otrok prekoračil naše meje in navodila, opišemo mu kaj bo posledica in uporabimo že prej dogovorjeno kazen. Seveda nikakor ne more biti takšne poniževalne in nasilne vrste kot je prikazana v videu.
Vseeno vedno priporočam, da se kot starši vsaj poskušamo izogniti dajanju kazni za vsako figo in rajši prisluhnimo našim otrokom, kaj nam imajo za povedati, ker se zelo pogosto prav v njihovem razmišljanju skriva odgovor na to, zakaj pride do konflikta, ki v veliki večini primerov ni povzročen namerno.
Otroka spoštujmo, izkazujmo mu ljubezen, ob spodrsljaju ga opomnimo, razložimo zakaj ni v redu, da nekaj stori in da bo moral nositi tudi posledice za svoje odločitve in ravnanje. Če se do otroka vedemo dostojanstveno in cenimo njegove argumente, se bo počutil varnega in sprejetega, zato bo tudi izgubil potrebo po iskanju pozornosti na nepravilen oziroma nesprejemljiv način, ki hitro vodi nevarne vode.
