Odpri srce, da boš videl. Odpri ga, da boš slišal in začutil. Dovoli mu, da te on vodi. Prepusti mu krmilo. Zajadrajta skupaj v neznano. V globine, v višine. Pot do našega srca je včasih skrita. Prekrita z vsakdanjim tempom in skrbmi.
Ne obupaj pri iskanju. Pojdi v naravo. Tam se boš najlažje povezal sam s seboj. Opazi vse. Tudi še tako male in najbolj preproste travniške cvetlice. Njihov vonj. Petje ptic in igranje oblakov na nebu. Vse to občuduj s hvaležnostjo, da si lahko del te prekrasne Zemlje in začutil boš kako se odpira nekaj v tebi. Počasi.
Košček za koščkom se povezuj. Da najdeš izvir. Izvir neskončnosti, ki je v tebi.❤
OGLAS
