Modrost duš
Študijski primeri hipnoterapij življenje med življenji za duhovno rast
Sedeminšestdesetletna Zola je upokojena pisateljica in urednica. V mladih letih je veliko sodelovala z gledališčem. Zaradi čelnega trčenja pred leti je potovala skozi razvpiti predor svetlobe v klasični obsmrtni izkušnji. Tam je srečala svet svetlobnih bitij, ki so bila modra in zabavna. Varuhi človeštva in starodavne modrosti so z njo delili pomen življenja in stoletne skrivnosti. Na podlagi svojih notranjih izkušenj o njih govori kot o Levjih ljudeh. Pravi, da so ta bitja že leta njeni spremljevalci.
Med obsmrtno izkušnjo je bila Zoli ponujena možnost, da ostane ali se vrne. Ne spomni se in si niti predstavljati ne more, zakaj se je vrnila, saj je čutila veliko ljubezen in veselje. Zola pride na seanso življenje med življenji, da bi se ponovno povezala z modreci, ki jih je srečala med obsmrtno izkušnjo. Hkrati želi izvedeti, zakaj jih je srečala in zakaj se je odločila vrniti.
Zolo na potovanju v preteklo življenje, v katerem je Elsa, popeljejo v Nemčijo na začetku druge svetovne vojne. Zaplete se z odporniškim gibanjem. Leta 1936 jo ujamejo med cestno blokado, ko se nemška vojska poskuša prebiti v njihovo mesto. Odpeljejo jo v taborišče, kjer ostane, vse dokler pozimi ne umre od podhranjenosti.
Po zadnjem vdihu spozna, da je ne zebe več. Počuti se svobodno, vendar žaluje za žensko, kakršna je bila, in razume, da ni več živa. Vidi, da je imela Elsa pogumno in neustrašno srce.
Kopljem se v ljubezni in svetlobi. Tu bi ostala 10.000 let! Okrog mene je veliko drugih bitij, žarijo in me obdajajo z ljubeznijo. Kot bi imeli zabavo, a imam mešane občutke. Še vedno mi je žal za Elso, za vse, kar je prestala, in ponosna sem nanjo, ker je skušala pomagati. Nacisti so naredili grozno škodo! Zdaj, ko sem nazaj, se počutim, kot da me dolgo ni bilo. Rekli so mi, da sem odlično opravila svoje delo. Zdaj se razpoloženje hitro spremeni.
Hodim naokrog in se pogovarjam z vsemi, ki so tam in so umrli pred mano. Izmenjujemo si vojne zgodbe in se trepljamo po ramenih.
Neverjetno! Kako sem vesela, da je vsega konec! Mar ni bilo zabavno?! Res smo živeli! Naša skupina je bila predana življenju in vsemu, kar se nam je zgodilo! Začenja se mi dozdevati, kakor da je bilo vse le igra. To nismo zares mi.
Zdaj smo skupaj v zaodrju na zabavi za igralsko zasedbo. Bolj so tu, kot so bili v tistem življenju. Številni med njimi so tam, da bi me pričakali.
Zola vidi, da se ji bliža še ena duša, ki ji pravi režiser.
Zelo visok je. Že ves čas stoji tu, ob meni. Dobro opravljeno, mi pravi. Spomnila sem se scenarija, načrta. (Obstane in zajame sapo.) Izdali so nas! Nekdo v skupini, ki smo mu zaupali, nas je izdal. Ni nas nameraval prizadeti, le sebe je hotel rešiti. To je naredil iz obupa in samoohranitvenega nagona.
Kaj je bil namen tistega življenja? Svoje življenje sem tvegala za to, kar je prav. To je bila zame globoka resnica. Vidim slikanico, v kateri se obračajo listi, drugi časi, druga oblačila in drugi obrazi. Ljudje, ki se postavijo za to, kar je prav, in so za to kaznovani. S temi življenji sem zaključila.
Elsa se znova pojavi in se obrne na Zolo.
Elsa Zoli pove, da je bilo vse v tistem življenju zapleteno. A je vseeno bilo v redu, saj je iz njega skočila v to življenje! Voda je bila dobra!
Zola se odzove na Elsine besede in ji pove, da je dobro opravila in da ji je pokazala veliko vsega. Elsi pove, da se ni obotavljala!
Zdaj Elsa odpleše stran. Na sebi ima isto obleko, kot jo je imela na plesni zabavi, ko je bila še mlajša. Vrti se, naravnost v svetlobo gre.
Zola je na tem, da vstopi v duhovno kraljestvo. Kot dušni jaz poroča, kaj izkuša:
Je zelo ogromno. Veliko je gibanja in dejavnosti, a v resnici še ne vidim ničesar. Okrog sebe čutim druge, nisem sama. Vidim več sob za sestanke. Z nekom se bom srečala. Sobe so vedno lepše in lepše in vidim veliko sobano.
Zdaj sem spet pri paviljonu, pri katerem sem bila med obsmrtno izkušnjo. Izbiram, ali naj ostanem ali se vrnem. Potem se spet znajdem v veliki sobi. Usedem se za veliko pravokotno mizo iz mahagonija in klepetam z ljudmi, ki so tam. Na enem koncu sobe je stena iz oken. Soba je zelo svetla in sončna in veliko je cvetličnih lončkov z belimi lilijami in velikih loncev s palmami.
Vsi se usedejo in spoznam, da o tem kraju sanjam. Vidim se in vidim, da spet počnejo isto. Odvijejo načrte, ki so videti kot modre kopije, načrt mojega življenja, da bi se o njem pogovorili. Jaz sem arhitektka, to so moji načrti. Zajame me občutek, da sem dobro opravila, da zmorem in da sem vredna. Vidim, da je osnova za moje življenje trdna, čeprav jo je bilo težko zgraditi. Na življenje gledam kot na hišo, ki jo gradim na teh temeljih. Zdaj jo lahko dokončam. Manjka samo še nekaj podrobnosti. Čudovito!
Zakaj sem se vrnila iz obsmrtne izkušnje? Hotela sem videti hišo dokončano. Takrat temelji še niso bili postavljeni. Vidim, da je bil namen obsmrtne izkušnje, da mi pomaga povezati se. Bila sem na tem, da bi se vdala, ker sem polovico življenja zapravila za gradnjo temeljev, a mi ni uspelo, saj je vedno šlo kaj narobe. Pokazali so mi, kako naj popravim temelje.
Zdaj sem v novem obdobju. Moja hiša je dokončana in je popolna. Lahko jo okrasim, lahko si omislim rože, poiščem lepe stvari in jih dam vanjo ter pripeljem čudovite ljudi. Obožujem svojo hišo. Vidim se, kako povsod postavljam mize in vaze in svetilke. Lahko potujem in zbiram. Razumem, da je moje sporočilo, naj se sprostim. Končno sem dokončala!
Terapevt jo vpraša, kdo so Levji ljudje.
Oni so jaz; jaz sem oni. So klan bitij, moji ljudje. Živeli smo v številnih svetovih. Smo pomočniki in varuhi galaksije. Varujemo resnico in človeštvo. Okrog trideset nas je tu, na zemlji. Težko nam je, vibracija je prenizka.
Sem točno tu, kjer moram biti, počnem točno tisto, kar moram početi. Kažejo mi podobo svetilnika, ki sveti ljudem in jim pomaga izogibati se skalam, čeprav me med procesom zlomijo valovi.
Zola čez šest mesecev poroča, da ji gre zelo dobro. Kupila si je novo hišo in je zaposlena z urejanjem. Na seansi je prejela odgovore, ki jih je potrebovala. Zdaj razume, zakaj se je vrnila iz obsmrtne izkušnje. Na zemlji je še vedno imela naloge, ki jih je morala izpolniti. Prejela je zagotovila, da je točno tam, kjer mora biti, in počne to, kar naj bi počela.
