Želja po nesmrtnosti je globoko zakoreninjena v kulturi človeške civilizacije. V glavnem se nesmrtnost dojema kot podaljševanje življenja človekovega telesa. Genetika se veliko ukvarja s tem, kako ustvariti genske spremembe, ki bodo zaustavile proces staranja. Tudi ko jim bo to uspelo, bodo po mojem mnenju ljudje umirali, ker je fizično telo le posoda, v kateri živi človekova duša na poti iskanja duha.
Ko se pot duše v nekem telesu konča, duša nima več namena ostati v telesu in ga tako zapusti. Doseganje nesmrtnosti ni neskončno podaljševanje življenja fizičnega telesa, temveč odkritje duha, ki ga lahko imenujemo tudi kozmična duša.
Na mojih potovanjih po svetu sem včasih srečal ljudi, ki so bili biološko stari, njihova telesa pa so izžarevala magično energijo, v njihovi bližini sem se počutil kot ob vrelcu večne mladosti. Nekaj takšnih ljudi sem srečal tudi v Sloveniji, enkrat na poti s hribov je v avtobusu za mano sedel možakar, ki je imel globok lesk v očeh, njegova prisotnost je izžarevala duševni mir in neizmerno vedrino duha. Spomin na tega človeka je živ še danes.
Celotno vesolje obstaja v vrelcu mladosti,
ki ga lahko odkrijemo v globinah lastne duše.
Doma smo v vesolju
Vesolje je naš prvi dom, naš drugi dom je narava, naš tretji dom je družina in četrti dom je družba. Kdor je doma v vesolju, ne pozna osamljenosti, navdih za življenje črpa iz kozmičnega vrelca večne mladosti.
Kako se povezati?
Zapremo oči in zapustimo fizični svet. Naša pozornost je namenjena fizičnem telesu, zavedamo se bitja srca, dihanja in drugih telesnih občutkov. Potem gremo globlje in pozorni smo na misli in čustva, ki nas obhajajo v danem trenutku. Gremo še globlje onkraj vseh oblik uma in zavemo se sebe, zavemo se, da obstajamo. Potem zapustimo tudi ta občutek jaza in se predamo prisotnosti, v kateri obstaja občutek jaza. Prišli smo do duha, do vrelca večne mladosti. Ko počasi odpremo oči, se zavemo, da vse fizično vesolje obstaja v duhu.
Povezanost z duhom je izvor telesnega in duševnega zdravja. Današnja znanost seže do nivoja atomov, ki sestavljajo živ organizem, skrivnost življenja pa je mnogo globlje. Človekovo fizično telo je povezano z dušo in duhom preko bioenergetskega telesa, ki ga sestavljajo biofotoni. Vodilni znanstvenik na področju biofotonov je nemški fizik dr. Fritz Alfred Popp. Vsak živ organizem v sebi kopiči in oddaja biofotone.
Biofotoni so informacijski sistem med posameznimi celicami organizma in tudi medij za prenos informacij med organizmom in njegovo okolico.
Poljski biofizik dr. Slawinski je izmeril, da imajo organizmi umirajočih živali od 10- do 100-krat močnejše biofotonsko sevanje kot organizmi zdravih živali. Ob smrti v organizmu nakopičeni fotoni sevajo iz organizma. Če jemo pretežno hrano, ki nima dovolj fotonov v sebi, s tem oslabimo ‘biofotonsko povezavo’ med telesom, dušo in duhom. Posledica je prehitro staranje in izguba vitalnosti. Ekološko pridelane in gensko nespremenjene rastline, njihovi plodovi in semena ohranijo biofotone v sebi, jih ne izsevajo, kot se to zgodi pri umirajočih živalih. Zato je vegetarijanstvo pomemben element zdravega življenja.
Svetloba = zdravje
S stališča biofizike je svetloba sinonim zdravja, kar lahko zapišemo s formulo: SVETLOBA = ZDRAVJE. Ko imamo v telesu dovolj biofotonov, se ustvari energijski most med telesom in duhom, ki omogoča pravilno delovanje telesa in sprejemanje pravilnih življenjskih odločitev.
Bolezen je velikokrat posledica napačnih odločitev v življenju, ki jih je sprejel naš um, brez da bi se povezali z duhom. Um brez duha je kot svetilka brez olja, kot jadrnica brez krmila.
Biofotonsko prehranjevanje, pri katerem vnašamo v telo velike količine fotonov, ima velik potencial v revitalizaciji organizma, odkrivanju vrelca večne mladosti in zdravljenju različnih bolezni.
Duhovna pot gre vzporedno s pravilnim prehranjevanjem, ki nam daje potrebno energijo za duhovno rast. Energija za duhovno rast je svetloba. Rastline so prva transformacija sončeve svetlobne energije, meso ubitih živali pa je druga transformacija. Hranjenje z mesom človeka približuje živalskemu svetu, hranjenje z rastlinami pa duhovnemu svetu. Dokler bomo na planetu pobijali živali za hrano, kar je popolnoma nepotrebno, bodo na planetu vojne. O tem bi morali odločiti združeni narodi in sprejeti zakon, ki prepoveduje ubijanje živali za hrano. Z vegetarijansko prehrano bi lahko prehranili sedemkrat več ljudi na hektar, kot jih prehranimo z mesom.
Vrelec mladosti je zdaj
Smisel življenja ni le njegova dolžina, temveč predvsem njegova globina.
Globina življenja pa je zdaj. Če želimo narediti kaj zase, lahko naredimo le zdaj, kajti ‘jutri’ nikoli ne pride. Vrelec večne mladosti je zdaj. Če si bomo enkrat na dan vzeli 30 minut in se poglobili v vrelec mladosti, bomo zase naredili zelo veliko. Bolj bomo zdravi, spoznali bomo nove ljudi, odkrili nove dimenzije življenja. Stari svet ‘človeka-živali’ umira, nov svet ‘človeka-duha’ se rojeva. Izbira je vaša. Znanost temelji na predpostavki, da obstajajo le stvari, ki so merljive. Ta pristop je v človekovi ‘znanstveni predstavi’ sveta ločil duha in fizično vesolje. V resnici pa ni Boga onkraj vesolja, vesolje samo je Bog. Ideja velikega poka kot začetka vesolja, ki se širi za vekomaj, je protislovna, zahteva obstoj ‘stvarnika’. Na psihološkem nivoju ta model vesolja ustvarja občutek brezupja in izgubljenost.
V vesolju, ki ga čaka neizpodbiten konec v večnem širjenju in stalnem naraščanje entropije, se nihče ne počuti varno in doma. Raziskave našega inštituta so pokazale, da je vesolje neustvarjeno, da je v stalnem dinamičnem ravnovesju in nima entropije. V našem modelu je razvoj življenja na planetu Zemlja le del univerzalnega kozmičnega procesa, ki poteka po celotnem vesolju.
Bralci, ki jih podrobneje zanimajo članki na temo večnega neustvarjenega vesolja, ki ima izvor v vrelcu večne mladosti, si lahko preberejo objave v reviji American Journal of Modern Physics – Insufficiency of Big Bang Cosmology.
