Sprašujete me, kako se prenehati samokritizirati in biti bolj nežni do sebe in do drugih. Samokritika in kritiziranje drugih namreč izhajata ravno iz neodobravanja samih sebe (kar imenujemo tudi samo-sovraštvo), ker smo zaradi kritik v naši okolici v nekem trenutku kot otrok verjeli, da nič, kar naredimo, ni dovolj dobro. Zato se danes zavračamo in dajemo sebi in drugim nadimke, kot so “butec”, “štor”, “budala”, “kreten”, “nesposobnež” in podobno.
Ko nam recimo pade nekaj na tla in sami sebi rečemo “Joj, kakšen štor sem!”, je to v popolnem NASPROTJU z ljubeznijo do sebe. Najbolj hecno pa je, da se nam takšni izrazi ne zdijo nič čudnega in smo jih v bistvu čisto navajeni – so nam samoumevni. Vendar POZOR: ti izrazi, ki si jih govorimo, niso niti slučajno tako nedolžni, kot se nam zdijo! Ampak še bolj utrjujejo zavračanje samih sebe in sovraštvo do sebe. Ne morete reči sebi “štor” in se ob tem počutiti dobro! To enostavno ne gre! In če samih sebe ne spoštujete, vas ne bodo spoštovali niti drugi. Zato je potrebno tega notranjega samokritika omiliti in začeti s sabo ravnati spoštljivo in nežno.
Isto je na drugi strani, ko mi kritiziramo druge – to zopet govori o našem lastnem nesprejemanju sebe, kajti večina kritik je avtobiografskih in gre za projekcijo naših lastnih neželenih lastnosti v druge ljudi, ki jih potem obtožujemo v njih.
Zato se v samokritiziranju in kritiziranju drugih pravzaprav kaže vaša ljubezen DO SEBE. Kajti človek, ki se ima RESNIČNO rad, ne bo kritiziral ničesar in nikogar, kajti to početje vsebuje izjemno nizke vibracije. Ko kritiziramo, se počutimo slabo in naša energija ostaja na nizkih nivojih, kjer se ljubezen do sebe ne more razviti.
