Prepustite se svetlobi in morda vas bo odpeljala ravno tja, kjer morate biti

OGLAS

»V vesolju je sila, ki se bo stekala
skozi nas in vodila do čudežnih rezultatov,
če ji bomo to le dovolili.«
Mahatma Gandhi

Kako svetloba deluje na nas?

Svetloba oživlja navigacijski sistem v nas, ki je neločljiv od tistega, kar oživlja vse v vesolju. Ko se prepustimo vodstvu svetlobe, nas lahko onkraj čakajo čudeži in globoko zdravljenje. Svetloba je popoln komunikacijski mehanizem, ki nas ves čas usmerja v življenju.

»Stvari ne vidimo takšnih, kot so,
ampak takšne, kot smo mi sami.«
Talmud

Kako nas usmerja svetloba?

Svetloba niso samo valovi in delci, ampak nam prinaša tudi zavest. Svetloba ni samo nekaj, kar mi iščemo, da bi lahko videli. Svetloba išče tudi nas in usmerja, tako kot išče in usmerja rastlino, ki raste.

Svetloba je znotraj nas, saj veje iz našega bitja. Ko zaneti zavedanje brez misli, prepričanj in skrbi, zaveje nazaj v svet kot izraz čiste navzočnosti. Navzočnost je naravno stanje, ki ga omogoči svetloba, ko oči in um usmerijo pozornost na isto točko. Takrat se začne ples merjenja, fokusiranja, sledenja in povezanega dela, saj naše oči začnejo preverjati in meriti, od kod izvira svetloba.

OGLAS

»Moji možgani so samo sprejemnik.
V vesolju je jedro, iz katerega črpamo znanje, moč in navdih.
Čeprav njega skrivnostim še nisem prišel do dna, vem, da obstaja.«
Nikola Tesla

Kaj je navzočnost?

Navzočnost je nezaveden odziv na povabilo inteligence, s katero nas življenje usmerja proti našim največjim potencialom. Navzočnost se zgodi, ko se notranji in zunanji svet (um in oči) med seboj povežeta in popolnoma uskladita. Inteligenca življenja nas ves čas usmerja proti navzočnosti.

Kaj pritegne našo pozornost?

Ko nekaj vidimo, postanemo odgovorni za to. Avtor knjige Življenje v svetlobi se je začel spraševati, kaj bi se zgodilo, če bi se začel odzivati na vse, kar pritegne njegovo pozornost. Tako je postal odgovoren za vse to. Če je bil za nekaj odgovoren, je moral za to poskrbeti; če je moral za nekaj poskrbeti, je moral to tudi zaključiti. Ves teden je pazil, da mu nič ni ušlo. V nedeljo pa je že pobiral cigaretne ogorke po cesti.

Tovrstno urjenje v navzočnosti kot neke vrste meditacija v gibanju mu je pokazala, da mu ni treba več določati prioritet. Namesto njega je za prioritete poskrbelo življenje in mu je usmerjalo pozornost na vse, čemur se je moral posvetiti. Tako je postal bolj navzoč in tudi sam bolje videl, ker je nehal gledati stran.

Če se iz trenutka v trenutek naravno odzivamo na vse, kar pritegne našo pozornost, nas čaka neverjetno stanje miline in navzočnosti. Če dovolimo kompasu univerzuma, da nam pomaga in nas usmerja, smo manj v stresu in čaka nas več radosti, ljubezni in hvaležnosti.

Kako so povezani svetloba, vid in zavest?

Ko poskušamo biti navzoči, se preveč trudimo in premišljujemo. Namesto tega bi se lahko odzvali na povabilo svetlobe, ki bi nas pripeljalo do popolnega zavedanja. V nasprotnem primeru ostajamo ujeti v vzorcih svojih prepričanj in svet vidimo omejeno prek perifernega vida.

Misli zadržujejo resničnost na mestu, svetloba pa zamrzne v materiji.

Če se nehamo truditi biti navzoči in uporabimo svoj dih, uglasimo oči in um med seboj ter sledimo povabilu življenja, nas bo navzočnost našla kar sama. Navzoči smo takrat, ko sprejmemo vse, kar nam življenje in svetloba ponudita.

Ko nehamo iskati, začenjamo najdevati. Ko manj gledamo, več vidimo.

Stanje enosti nastopi, ko se svetloba v nas združi s svetlobo, ki nas usmerja, kar je stanje sproščenosti, v katerem ni treba sprejemati odločitev, ampak samo smo in sprejemamo življenje, kakršno je. V navzočnosti postane življenje čarobno, saj se začnemo počutiti bolje, smo manj v stresu in telo se nam zdravi.

Ko se gibljemo s tokom odzivov na življenje,
smo pretočni in vse bolj navzoči v prisotnosti vsega, kar se pojavi.

Povzeto iz knjige Življenje v svetlobi

Pripravila: Mirela Smajić, PRavljična Agencija – Srčna komunikacija in odnosi z javnostmi