Vprašanje:
Je kakšna skupina, ki znanstveno preučuje zunajtelesne izkušnje, ki bi lahko prepričale ljudi? So kdaj poskušali najti dokaze?
Odgovor Radhanatha Svamija:
V zvezi s tem potekajo zelo resne študije. Neki profesor iz Združenih držav Amerike je vse življenje znanstveno preučeval dokaze o reinkarnaciji. Prepotoval je različne konce sveta in največji znanstveniki so priznali, da so njegove ugotovitve z vidika sodobne znanosti popolnoma dokazljive. Te stvari obstajajo, ne glede na to, ali ljudje verjamejo ali ne. Zelo lepo bi bilo, da bi imeli vedno več takih raziskav, ki bi ljudem dajale navdih in upanje. Tega bi moralo biti vse več in več.
Hkrati pa lahko z otipljivimi dokazi le bežno razumemo znake nečesa, kar je zunaj dosega naših čutov in materialne znanosti. Naj za primer navedem misli. Lahko misli vidimo, okusimo ali slišimo? Jih lahko vonjamo? Vemo, da obstajajo možganski valovi, ampak ali nam ti lahko povedo, kaj so misli? Misli so torej nevidne in ni nujno, da jih lahko z znanstvenimi metodami neposredno dokažemo. Vendar že vsaka najmanjša misel lahko vlada našemu življenju bolj kot vse drugo na svetu. Ko diktatorji napadejo države in jih bombardirajo, vemo, da se vse začne v njihovih mislih.
Lahko torej razumemo znake. Po tem, kar vidimo na zunaj, lahko sklepamo, da taki ljudje nimajo dobrih misli. Sama misel je tako nezaznavna, da je ne moremo ujeti. Psihologija je subtilna veda. Poleg psihološke vede in fizikalne znanosti poznamo tudi duhovno znanost. Ko priznamo te tri vede oziroma znanosti ter jih začnemo usklajevati in spoštovati, lahko razumemo, kako so povezane med seboj. Blaženosti v srcu ne moremo zlahka znanstveno utemeljiti, lahko pa vidimo, kako se izraža: tako da se smejimo in jo delimo z drugimi. Njeno izražanje je zelo otipljivo, njeno jedro oziroma izvor pa ravno nasprotno. V življenju jo lahko izkušamo, z znanstvenimi raziskavami pa ne moremo najti njenega bistva.
