Za vsak glavobol je dobro najprej prepoznati vzrok. Samo tako se bomo njegovim sprožilcem lahko tudi izognili.

Zakaj imam tako pogoste glavobole?

Čeprav je verjetno eden najpriročnejših izgovorov za ženske, ki si ne želijo spolnosti, pa je glavobol v resnici tudi zelo pogosta težava ne le žensk, ampak tudi moških. Redki so, ki ga v svojem življenju še niso izkusili. Čeprav je hudo neprijeten, pa večinoma ni nevaren. Vzrokov zanj je več, dejstvo pa je, da lahko tudi sami naredimo kar nekaj, da zoprno bolečino preprečimo.

Tenzijski glavobol je najpogostejša oblika glavobola. Gre za topo, trajno in neutripajočo bolečino, ki zbuja občutek, kot bi nas nekaj močno stiskalo okoli glave. Vzrok za to vrsto glavobola je v živčnih končičih, ki jih vzdražijo napete mišice. Te so lahko napete zaradi različnih stvari, najpogosteje pa zaradi stresa ali fizikalnega vzroka, denimo neprestanega hrupa. Tudi nepravilna drža je lahko razlog za glavobol ali pa napenjanje oči, preveč zaužitega kofeina ali pa je razlog celo škrtanje z zobmi v spanju.

OGLAS

Migrena ali glavobol?

Zelo pogosto slišimo koga (zlasti ženske) reči, da ima migreno. Ta je dejansko precej pogosta, a vsak močnejši in dolgotrajnejši glavobol vsekakor še ne pomeni, da gre za migreno. Zanjo je značilen zmeren ali intenziven glavobol, običajno omejen na polovico glave. Spremljajo ga lahko slabost, bruhanje, preobčutljivost na svetlobo in zvok. Traja lahko dalj časa, od nekaj ur do nekaj dni, pri čemer človeka povsem onesposobi. Nekateri ljudje pravijo, da se začne s tako imenovano avro, ki v praksi pomeni motnje vida v obliki švigajočih svetlobnih točk, cikcakastih črt ali črnih pik. Če imate tudi vi take simptome, pojdite k zdravniku. Pomagal vam bo ugotoviti, ali imate migreno ali pa gre pri vas za katero drugo vrsto glavobola.

Preprečevanje

Za vsak glavobol je dobro najprej prepoznati vzrok. Samo tako se bomo njegovim sprožilcem lahko tudi izognili. Pri tem ne bo odveč koledar, v katerega si bomo označevali dneve, ko smo imeli glavobol, in tako tudi odkrili vzorec in povezave med posameznimi dogodki, počutjem in pojavom glavobola.

Redna telesna dejavnost močno pripomore k življenju z manj stresa, zato čim več prostega časa preživite na zraku in v gibanju. Dovolj je že redno delo na vrtu, da se boste sprostili in umirili. Na delovnem mestu pa se začnite učiti, da kdaj tudi zavrnete dodatno delo, ki vam ga nalaga nadrejeni.

Vsekakor je zelo pomemben tudi spanec, pomaga pa tudi redna in uravnotežena prehrana. Vse več ljudi prisega na masaže, ki so tudi odličen način za sproščanje mišic in s tem tudi za umiritev duha. V pomoč pri umirjanju sta tudi meditacija in avtogeni trening.

Ko smo že pri masaži. Zelo dobrodošla je masaža lasišča, vsekakor pa naj bo blaga in nežna. Masirajte predel ob robovih lasišča, se malce dlje ustavite na sencih, se sprehodite čez obe strani lobanje in ne pozabite na teme.

Pomagamo si lahko tudi sami

Ko začutimo prve znake glavobola, ga najprej poskusimo pregnati s počitkom in sproščanjem. Vzemimo si uro oddiha, poiščimo miren prostor ali se odpravimo na daljši sprehod.

V veliko pomoč je tudi akupresura, pri kateri masiramo določene točke na telesu. Masiramo lahko sončno točko, ki leži na sredini vdolbinice na sencih, približno za širino palca za zunanjim koncem obrvi. Pri tem si lahko vtiramo olje poprove mete ali melisino olje.

Sprostite se lahko tudi z vročo krpo, ki jo položite okoli vratu, in toplotno lučko, s katero obsevate vrat. Tako zmehčate napete mišice in omilite bolečino, ki izhaja iz zgornjega dela hrbtenice.

Poskusite z vizualizacijo. Predstavljajte si, da je glavobol tekočina, ki napolnjuje posodo določene velikosti. Bolj ko je glavobol hud, večja naj bo posoda. Nato si predstavljajte, da glavobol prelivate v nekoliko manjšo posodo, ne da bi se tekočina razlila. Nato nadaljujte s prelivanjem tekočine v vse manjše posode, pri čemer se bo glavobol počasi zmanjševal.

Pomagamo si lahko s protibolečinskim zdravilom, ki vsebuje samo eno aktivno učinkovino, vendar ga ne smemo jemati več kot pet do desetkrat na mesec.

Čaj iz vrbove skorje proti bolečini

Skorja bele vrbe vsebuje predstopnjo acetilsalicilne kisline, zato deluje protibolečinsko. Popijemo ga lahko dve skodelici na dan. Eno zvrhano čajno žličko narezane vrbove skorje počasi zavremo v četrt litra vode, čaj odstavimo in ga pustimo stati pet minut.

Zeliščni napitek za pomiritev

Pripravimo si zeliščni napitek, ki ga po požirkih pijemo ves dan. Uporabimo 30 g plahtice, melise in hmelja, ki jih zmešamo v posodici. Za pripravo napitka za en dan tri čajne žličke mešanice prelijemo s pol litra vode. Pustimo stati deset minut in nato precedimo. Za pomiritev si lahko pripravimo tudi melisin čaj.

Avtor: Maja Južnič Sotlar
www.viva.si