Skrbi nas ne prizadenejo “od zunaj”, saj obstajajo v naših mislih, kar je v nasprotju z običajnimi domnevami. Če zmoremo vsaj malo obvladovati misli, lahko vplivamo na kakovost doživetij.
Buda je to večkrat poudarjal:
“Smo, kar mislimo. Vse, kar smo, vznika v naših mislih. Z mislimi ustvarjamo svet. Najhujši sovražnik vas ne more toliko prizadeti, kot vas lastne misli, ki jih ne nadzirate. Brž ko jih obvladate, vam nihče ni v večjo pomoč. Um je predhodnik in znanilec vseh stanj. Um je gospodar; on ustvarja stanja. Na tem svetu najbolj trpi človek, za katerega so značilne številne napačne zaznave… In mnoge naše zaznave so napačne.
Z meditacijo in budnim življenjem razvijemo sposobnost, da opazujemo misli in sledimo srhljivim zgodbam, ki si jih izmišljujemo. Opazimo, kako je vsaka nova misel malce bolj dramatična od prejšnje, kako izkrivljamo resničnost in pretiravamo.
Zaskrbljenost je pogosto rezultat neustrezne pozornosti – odločimo se zaznavati najtanjšo rezino resničnosti, jo napihovati in tuhtati o njej ter dovoliti zaznavam, da nas zaprejo vase. Znameniti vietnamski menih Tich Nhat Hanh je v Teaching on Love (Nauki o ljubezni) pojasnil, da moramo biti odločni, kadar se zalotimo pri zaskrbljenosti: “Če bomo budni, bomo… sprostili neustrezno pozornost in si rekli: “Zavedam se, da ta neustrezna pozornost ne bo koristila ne meni ne tistim, zaradi katerih me skrbi.”
Česa se oklepate
Prav je, da prepoznamo nerazumska prepričanja, ki povzročajo zaskrbljenost. Vse, kar nas spravlja v skrbi, izhaja iz nekakšnega neskladja med prepričanji in izkušnjami. Prepričani smo, da bi stvari morale biti take in take, pa niso. Zato je smiselno, da se dokopljemo do prepričanj, ki povzročajo skrbi.
Meditirajte
Protistrup za zaskrbljenost je meditacija, pa čeprav le zato, da upočasnimo misli. Prav tako, kakor vnovič zaženemo računalnik, kadar se začne čudno obnašati, se po meditaciji vrnemo v življenje s svežim duhovnim zaslonom.
Kadar nas tarejo skrbi, se potrudimo ohraniti misli v sedanjnosti, saj je to vse, kar lahko nadziramo – budna meditacija na dihanje je najboljši način osredotočanja na tukaj in zdaj. Skrbi izjemno skrčijo naš svet in z meditacijo ga razširimo, povežemo se s svetom, ki je veliko večji od zoženega, kakršnega smo si oblikovali. SPoznamo, da je življenje veliko večje od sleherne prehodne težave.
Kadar nas skrbi užalostijo, porodijo paniko ali občutek nemoči, kadar jih občutimo kot trden predmet, nekakšno “stvar”, ki nam črpa energijo in dobro počutje, se lahko pomirimo z dihanjem.
Subhana Barzaghi je mati treh sinov, učiteljica zena in psihoterapevtka. Priporoča, naj si vzamemo čas in dihamo s skrbmi: naj prepoznamo, kje v telesu se kopiči napetost, naj se osredotočimo na tisto točko in jo med izdihom sproščamo. Ob vsakem izdihu vizualiziramo, kako sproščamo napetost in negativnost, zaradi katerih trpimo. Subhana trdi, da vaja zmanjša silovitost občutkov.
