…”Kako se bo človeštvo razvijalo?” sem vprašal.
Ošinil me je s pogledom: “Kaj misliš?”
“Ne vem,” sem odgovoril. “Ko sem bil na grebenu, se mi je zdelo, da bo razvoj povezan s pomenljivimi naključji, o katerih govori prvo spoznanje.
“Natanko tako,” je rekel. “In to bi se ujemalo tudi z drugimi spoznanji, ne?”
Zbegal me je. Malo je manjkalo, pa bi razumel, a mi ni in ni uspelo. Molče sem sedel ob njem.
“Pomisli na zaporedje spoznanj,” je rekel.
“Prvo razumemo, ko začnemo upoštevati naključja, ki nam dajejo občutek, da obstaja nekaj več, da v ozadju deluje še neki drugi proces.
Drugo spoznanje pravi, da je to naše zavedanje stvarno. Uvidimo, da se ukvarjamo le z materialnim preživetjem, da se zaradi varnosti posvečamo le obvladovanju svojega položaja v vesolju, in da vemo, da naša sedanja odprtost predstavlja nekakšno prebujenje v resnično dogajanje.
Tretje spoznanje vpeljuje nov pogled na življenje. Fizično vesolje je napolnjeno z energijo, ki se odziva na naše misli.
Četrto spoznanje govori o tem, kako si ljudje krademo energijo; zločin, pri katerem sodelujemo, ker se pogosto počutimo oropane energije in se ne moremo povezati z njo.
Več v knjigi Celestinska prerokba
Pomanjkanje energije je seveda mogoče odpraviti, če se povežemo z višjim virom. Vesolje nam lahko preskrbi vse, kar potrebujemo, če se mu le znamo odpreti.“
“Ti pa si doživel mistično izkustvo,” je nadaljeval, ” ki ti je pomagalo uvideti, koliko energije človek lahko prejme. Vendar je to stanje nekakšen preskok in predstavlja le bežen pogled v prihodnost. Ne traja dolgo in ne moremo ga zadržati. Kakor hitro spregovorimo s človekom, ki deluje z običajno zavestjo, ali ko zaživimo v svetu, v katerem še vedno prihaja do navzkrižij, nas izvrže in spet se znajdemo na prejšnji ravni.”
“Nato pa korak za korakom pridobivamo, kar smo le bežno ugledali in počasi napredujemo proti tej prvobitni zavesti. Naučiti se moramo zavestno povezavi z energijo, ki sproža naključja: ta nam nato pomagajo uresničiti in utrditi novo raven.”
“Razmišljaj malo o tem: ko se nam v življenju ponavljajo naključja, ki nas vodijo naprej, se samouresničujemo. Počutimo se, kakor da bi dosegali, kar nam je usojeno postati. Sčasoma dosežemo tisto energijsko raven, ki je naključja sprožila. Lahko sicer zdrsnemo z nje in zgubimo energijo, posebno če se prestrašimo, a jo zlahka spet dosežemo. Postanemo drugačni. Obstajamo na višji energijski ravni, na ravni – to moraš razumeti – višje vibracije.”
Več v knjigi Celestinska prerokba
