Sprejmite svoj pravi jaz, ne tistega, ki ga kažete drugim ljudem

Ko si dovolite, da ste ranljivi, presežete vpliv svojih čutil in se odprete univerzalni zavesti, ki vam daje življenje.

Razvijete odnos z mogočno inteligenco – poveste ji, kdo ste in kaj želite spremeniti v zvezi s seboj, obenem pa priznate, kaj skrivate.

Sprejemanje tega, kdo zares smo in svojih preteklih napak, je ena od najtežjih nalog, pred katerimi se lahko znajdemo ljudje.

OGLAS

Enako velja za priznavanje svojih preteklih napak. Pomislite, kako ste se počutili v otroštvu, ko ste morali kaj priznati staršem, učitelju ali prijatelju. So se občutki krivde, sramu in jeze zdaj, ko ste odrasli, spremenili? Najverjetneje jih še vedno doživljate, čeprav nemara ne tako močno.

Tretji korak lahko izvedemo, ko se zavedamo, da svoje napake in poraze priznavamo božanskemu, ne kakšnemu drugemu človeku, ki ima svoje pomanjkljivosti. Ko se odpremo sebi in omenjeni univerzalni sili:

NI KAZNI
NI OBSOJANJA
NI MANIPULACIJE
NI ČUSTVENE ZAPOSTAVLJENOSTI
NI KRIVDE
NI KRITIZIRANJA
NI ZAVRNITVE
NI IZGUBE LJUBEZNI
NI OBTOŽEVANJA
NI LOČENOSTI
NI PREGANJANJA

… Temu se je treba posvetiti, kajti v to zavest je treba vstopiti z novo zavestjo.

Tej skrivnosti lahko rečemo prirojena inteligenca, či, božanski um, duh, kvantum, življenjska sila, neskončni um, opazovlaec, univerzalna inteligenca, kvantno polje, nevidna sila, kozmična energija ali višja sila. Ne glede na ime, ki ji ga daste, morate to energijo pojmovati kot neomejeni vir moči v vas in okrog vas, ki jo vse življenje izkoriščate in ustvarjate ob njeni moči.

To je zavest namere in energija brezpogojne ljubezni. Nemogoče je, da bi obsojala, kaznovala, grozila ali izobčila kogar ali kar koli, saj vse to bi počela sebi.

Modrost tega nevidnega polja, ki se samo ureja, je nepredstavljiva, ker obstaja v prepleteni matrici energije, ki zaobjema vse dimenzija prostora in časa, preteklost, sedanjost ter prihodnost. Beleži vse misli, želje, sanje, izkušnje, modrost, razvoj in znanje vse večnosti.

Recimo, da bi radi v življenju izkusili več veselja. Vesolje vsak dan prosite zanj. Ker pa ste si zapomnili trpljenje, ste se spravili v stanje duha, v katerem vse dneve tarnate, odgovornost za svoje počutje pa valite na druge. Vedno iščete izgovore in se smilite sebi. Lahko še tako naznanjate veselje, a kaj ko se vedete kot žrtev. Vaša um in telo sta v nasprotju. V določenem trenutku razmišljate tako, potem ste preostanek dneva drugačni. Lahko ponižno in iskreno priznate, kdo ste, kaj skrivate in kaj bi radi spremenili v zvezi s seboj? Le tako se namreč lahko znebite nepotrebne bolečine in trpljenja, preden prikličete ustrezne izkušnje v svojo resničnost.