Z vami želim deliti mojo močno izkušnjo, ki sem jo imela sedaj že v lanskem letu…
Bile so sanje… Tako resnične, poučne… Tako žive, da se jih še danes, po par mesecih v živo spomnim in občutim.
Sanjala sem moje srce… Ja, točno tako. Moje srce sem sanjala. Moje srce mi je preko sanj poslalo intuitivno sporočilo. Pokazalo mi je, kaj mu počnem s svojimi skrbi, zaskrbljenostjo in obremenjevanjem. Čutila sem močno bolečino, povezano z velikim trpljenjem. Človek bi kar zajokal zraven. Ko sem se zbudila sem bila globoko pretresena. Dojela sem globino svojih sanj. Dojela sem, da je srce živo bitje znotraj nas, ki trpi, ko mi trpimo. Trpi tudi, ko imamo nepotrebne skrbi in ko se (po domače) sekiramo. Nič ni nerešljivega. Ni res, da če se enkrat odločimo ne moremo več spremeniti ničesar in ne moremo več obrniti smeri. To je samo prepričanje in nič več. To ni resnica. Vedno smo v toku spreminjanja, četudi tega ne opazimo. Vsak dan je priložnost, da obrnemo smer in nekaj prenehamo in nekaj začnemo izvajati. Vsak trenutek se lahko obrnemo in delamo kot želimo. Od teh sanj dalje se trudim, da se čimmanj prizadanem, da počnem tako, da je moje srce veselo, da ne trpi več… Ne želim ga več raniti. Je kot eno bitjece v meni, kateri rabi svojo pozornost, rabi biti slišan, upoštevan. Je kot moj notranji otrok…
VIR SLIKE: http://t2.gstatic.com/images?q=tbn:ANd9GcTWmnV_aP9yCTRBMPzD5vCO-4EJPrABHDKMC2dkuaeVYk9IjisW2s6tc3_ZAQ
