Aurobindo Ghose se je rodil v Kalkuti 15. avgusta 1872. Oče, zdravnik, ki se je šolal v Angliji, je hotel dečka vzgojiti povsem zahodnjaško, zato ga je že s tremi leti dal v šolo, ki so jo v Darjeelingu vodile nune. Ko mu je bilo sedem let, ga je skupaj z brati poslal v Anglijo k svojemu znancu, ki mu je zabičal, da mora otroke vzgajati brez stikov z Indijci in Indijo, prav tako pa tudi neodvisno od vsake religije.
Tako se je Aurobindo najprej privatno šolal v Manchestru, kasneje pa v Londonu v Saint Paul’s School in na univerzi v Cambridgeu. Deček je izredno hitro obvladoval jezike in se je tako v šoli posebno izkazoval v latinščini in grščini. Opravil je zaključne izpite na šoli, vendar se je izognil izpitu iz jahanja, ki je bil obvezen za indijsko državno službo in tako zapravil tovrstno kariero.
Z enaindvajsetimi leti se je Aurobindo vrnil v Indijo, brez poznavanja maternega jezika in indijske kulture. Služil je najprej pri maharadži v Barodi kot njegov osebni tajnik in kasneje učitelj angleščine. Medtem je začel globlje spoznavati življenjske razmere v Indiji in odnos britanske krone do njegove domovine. Aktivno je začel delovati za osvoboditev Indije in postal eden najpomemb-nejših voditeljev odpora proti Britancem v Bengaliji, kamor je v ta namen odšel. Zaradi nekega bombnega napada je bil zaprt, vendar se je pred sodiščem izkazalo, da je Aurobindo nedolžen. Leto dni kasneje (1910) se je pred ponovno aretacijo umaknil v tedanjo francosko enklavo Pondicherry.
Šri Aurobindo se je začel ukvarjati z jogo že v Barodi leta 1904. Kasneje se je srečal z jogijem iz Maharastre, ki ga je poučil v meditiranju. V treh dneh je dosegel najvišje spoznanje klasične joge, uresničenje mirujočega Brahmana, mukti, nirvane. Kasneje (1908), ko so ga Angleži zaprli, je imel v zaporu še drugo jogijsko uresničenje kozmično zavest.
V Pondicherryju je Šri Aurobindo nadaljeval z intenzivno prakso joge. Ob tem pa se je okrog njega nabralo nekaj duhovnih iskalcev in tako se je spontano razvil ašram. Ko je leta 1926 imel povsem novo, prejšnjim jogam neznano uresničenje Prekuma, se je umaknil v samoto svoje sobe in prepustil vodenje ašrama svoji duhovni sodelavki Mirri Alfassa, ki so jo imenovali ‘Mati’. Njegovo jogijsko delo je od takrat potekalo v smeri še nadaljnjega razvijanja zavesti. Pot je bila usmerjena proti Nadumu, ki je Zavest, Resnica in Sila Edinega. S tem svojim prizadevanjem je hotel na eni strani doseči to silo ali zavest in jo ustaliti v zemeljski naravi, da bi jo preobrazila za nov korak v evoluciji, v nastajanju novega višjega bitja nadumske zavesti. Nadum je uresničil 5. decembra 1950, ko je tudi zapustil fizično telo.
Šri Aurobindo je bil eden največjih jogijev in mistikov vseh časov. Poznavalci indijske kulture ga primerjajo z Budo, Šri Čajtanjo itd. Njegovo delo obsega poleg praktičnih nasvetov glede integralne joge še metafiziko, psihologijo, sociologijo, drame in poezijo. Zbrana dela, v katera pa ni zajetih mnogo krajših besedil, obsegajo 30 obsežnih knjig, ki imajo skupaj kar 15075 tiskanih strani.
Šri Aurobindovih del ne moremo obravnavati kot običajna besedila, saj večina med njimi (vsa dela napisana po letu 1904) izhajajo iz spoznanj, ki jih je dobil iz okultnih svetov in torej niso posledica razmišljanja. Predstavljajo torej spoznanja, ki nam jih je posredoval iz višjih nivojev bivanja.
“Sri Aurobindo je razvil novo metodo joge, ki kombinira in povezuje v eno vse prejšnje glavne pristope in njihove glavne dosežke. Ta integralna joga ima za cilj ne samo to, da človek odkrije božansko resničnost v svoji najglobji notranjosti in potlej živi v tej božanski zavesti, temveč da tudi vse svoje zunanje bitje in svojo naravo postopoma tako razvije, da se lahko odpre božanskemu vplivu in s tem vplivom in z delovanjem duhovnih sil raste, se preobraža v neko višjo, telesnoduhovno naravo. ”
vir: arja.in
