Starševstvo: Ni dovolj samo želja. Mama+oče je poslanstvo

Starševstvo je poslanstvo. Zato bi vsak, ki v sebi čuti, da bo nekoč postal starš, četudi je še samski, moral delati na sebi. Z razlogom, da za otroka ustvarja polje v katerem bo dobil prostor pod soncem, kjer bo sprejet in kjer razvoj ne bo obremenjen s pričakovanji, bremeni in željami staršev, pač pa da se razvija, raste in postaja tisto, zaradi česar je bil poslan na Zemljo.

Tako tudi v večina vrtcih in naprej v šolah otroci ne prejmejo orodji za rokovanje z življenjem. Pa tudi, če pogledamo realno, starši otroka še vedno raje vpišejo na gimnastiko, angleščino ali kakšno drugo dejavnost, ki je sicer koristna za njegov kognitivno – motoričen razvoj (možganov), pozabljajo pa na samo esenco življenja – ponuditi otroku nekaj za življenje (za razvoj čustvenih, socialnih veščin). Večina staršev pozabljate, da je svet in okolje v katerem živimo vse bolj zahteven in tempo vse hitrejši. Sami pri sebi vidite, kako ste pod stresom in od časa do časa, izgubljeni, nemočni. Zakaj bi bilo z otroci kaj drugače? Otroci ne znajo še jamrati tako kot odrasli (hvala bogu, da ne!) in zato jih je lažje utišati kot pa jim prisluhniti in nekaj narediti v smeri spremembe.

Slišim grozne zgodbe, da si otrok v osnovni šoli ne zna sam obrisati rite, ko gre na potrebo, da starši še v višjih razredih opravijo osnovne stvari namesto njih. Ne vem, če se dovolj močno zavedamo posledic takšnega ravnanja. Na takšen način ustvarjate otroka, ki bo odvisen, otroka, ki mu je odvzeta moč. In takšen odrasel (otrok) je odrasel s polno psihičnimi težavami. Ampak te težave niso samo njegove težave, to so v prvi vrsti težave staršev in naprej težave družbe.

OGLAS

Torej, starševstvo je poslanstvo. Da bi otroku ponudili kvalitetno okolje za razvoj in vzgojo, ni zadosti samo želja po tem, da bi postali starši. Kot sem že omenila, priprava se začne že veliko pred samo nosečnostjo in rojstvom. Ne glede na to ali ste s partnerjem s katerim načrtujeta družino ali ste še samski. In ta priprava je, da sledite sebi in svojim hrepenenjem in da bi to lahko počeli, je včasih potrebno prestopiti mnogo ovir, preseči veliko omejitev in blokad ter razrešiti veliko negativnih čustev in misli.
Preprost test, kje v tej zgodbi ste, je vprašanje: Ali ste srečni? Odgovor je lahko samo da ali samo ne in seveda pridejo obdobja, ko je odgovor da in je odgovor ne in takrat delate na sebi. Vendar pa globoko v sebi veste ali je vaše »generalno« globlje počutje, počutje radosti ali obratno? Vaše počutje v partnerskem odnosu ali izven njega, je merilo, koliko ste na sebi naredili in katere odnose bo treba še razčistiti negativnih gmot energije…

In test še naprej: ali krivite svojega otroka, da se slabo počutite, da vam je težko? Ste jezni nanj? Je odnos med vama od časa do časa intenziven in neznosen? Ali ob določenih trenutkih na površje priplavajo negativna čustva, ki jih sproži otrok? Če ste odgovorili pritrdilno, je to gotov znak, da niste podelali s svojimi vzorci iz vašega otroštva in otrok s tem, kaj dosti nima za opraviti. Potrebno bo delati na sebi…. <

A kot sem že mnogokrat napisala – popolnega starša in družine ni in vsi delamo napake. Posledično seveda tudi ni popolnega otroštva in vsako otroštvo je delno travmatično. Vendar pa je ogromna razlika ali vašo jezo (na otroka, na sebe, na partnerja, …) preložite naprej (in naprej preložite že s tem, ko čustva ignorirate ali drugega okrivite za njih), vi pa niste nič krivi ali pa prepoznate, da gre za vzorec in v tistem trenutku, ko ga prepoznate ga sprejmete, vidite, da je to vaša jeza s katero otrok (ali kdorkoli drug) nima kaj dosti skupnega. V tem je razlika – v prelaganju vašega tovora na druge ali sprejetju le-tega in raztovarjanju na primeren konstruktiven način.

In kaj je konstruktiven način?
Za vas: vse vrste terapije, ki vam pomagajo, delavnice, meditacije, branje knjig, morda dober prijatelj. Predvsem, da najdete način, kako podpreti sebe in posledično otroka.
Za otroka: delavnice življenjskih veščin, meditacije, joga za otroke, kreativne delavnice…Poleg vseh glasbenih, angleških in športnih uric…
Za oba skupaj: delavnice za starše in otroke, skupne meditacije, povezovalno starševstvo, življenjske veščine, ki jih trenirata skupaj tudi doma… Kvaliteten čas, ki ga preživita skupaj (ne v šoping centru, pač pa v naravi, zunaj)…