Thich Nhat Hanh

Thich Nhat Hanh je bil rojen leta 1926 v Vietnamu in je že pri šestnajstih postal budistični menih. Ko je izbruhnila vietnamska vojna, se je moral odločiti, ali bo še naprej ostal v samostanu in meditiral ali pa bo dejavno pomagal ljudem. Izbral je pot, ki je združila budistična načela sočutja in nenasilja z dejavnim poseganjem v življenje. Kljub nasprotovanju oblasti je ustanovil gibanje »angažirani budizem«, budistično univerzo in založbo. V zbombardirani domovini je pomagal postaviti nove šole, bolnišnice in hiše ter organiziral kmetijske zadruge.Po obisku Evrope in ZDA leta 1966 so mu prepovedali vrnitev v domovino. Martin Luther King je na njegovo pobudo obsodil ameriško vojaško dejavnost v Vietnamu in ga predlagal za Nobelovega nagrajenca za mir. Thich Nhat Hanh je vodil delegacijo budistov, ki so se udeležili pariških mirovnih pogajanj.

Od leta 1982 živi, dela in meditira v budistični skupnosti Plum Village, ki jo je pomagal ustanoviti v Franciji. Napisal je številne navdihujoče pesmi in knjige o budističnem razumevanju življenja in sveta. Njegovo življenjsko poslanstvo je spodbujati notranje spremembe v ljudeh, ki bogatijo tako posameznike kot družbo v celoti.

Spletna stran: http://www.mindfulnessbell.org

OGLAS

KNJIGE V SLOVENŠČINI

CITATI :

“Sedanji trenutek je napolnjen z radostjo in veseljem. Če ste pozorni, ju lahko vidite.”

“Ni nam treba zapustiti našega mesta niti soseske, da bi nas lahko razveselile oči čudovitega otroka. Tudi zrak, ki ga dihamo, je lahko izvor radosti.”

“Prava moč ni v vladanju, denarju ali orožju, temveč v globokem, notranjem miru.”

“Mir je prisoten tukaj in zdaj, v nas samih in v vsem, kar delamo in vidimo. Vprašanje je le, ali smo v stiku z njim.”

“Mir se nam ponuja v vsakem trenutku, v vsakem dihu, v vsakem koraku.”

“Ne počutite se osamljeni. Le odpreti se morate podpori, ki je povsod okoli vas in v vas samih.”

“Če bi bila Zemlja vaše telo, bi lahko občutili bolečino na vseh področjih, kjer je prizadeta – vojne, politično in ekonomsko zatiranje, lakota in onesnaženje pustošijo na vseh koncih.”

“Spoštovati moramo človeško življenje, hkrati pa tudi življenje živali, rastlin in mineralov. Kamen je lahko živ. Kamen lahko uničimo. Tudi Zemljo. Uničevanje našega zdravja z onesnaženim zrakom in vodo je povezano z uničevanjem mineralov. Način obdelovanja zemlje, kako ravnamo z odpadki, vse te stvari so med seboj povezane.”

“Zbolimo zato, ker smo tako oddaljeni od Matere Zemlje. Zato je treba včasih iti ven in biti v naravi. To je zelo pomembno. Mi in naši otroci bi morali biti zopet v stiku z Materjo Zemljo.”

“Kadar v smeti vržemo plastično vrečko, vemo, da je drugačna od bananinega olupka. Da bo postala roža, bo potrebovala zelo veliko časa. ‘Ko vržem v smeti plastično vrečko, vem, da mečem v smeti plastično vrečko’ Že tako zavedanje pomaga, da varujemo Zemljo, sklepamo mir in skrbimo za življenje v sedanjem trenutku in prihodnosti.”
“Razumevanje in ljubezen nista dve različni stvari, temveč ena.”

“Da bi razvili razumevanje, se morate naučiti, kako na vsa živa bitja gledati sočutno.”
“Kadar razumete, ne gre drugače, kot da ljubite. In ko ljubite, je naravno, da delujete tako, da lajšate trpljenje.”

“Lahko se smejimo, dihamo, hodimo ali jemo na način, ki nam dovoljuje stik z obiljem sreče, ki se nam ponuja.”

“S pozornostjo v vsakem trenutku vsakdanjega življenja negujemo svoj mir.”

“Ničesar ni, kar bi morali loviti. Lahko se vrnemo nazaj k samim sebi, uživamo v dihanju, smehljanju, v nas samih in naši čudoviti okolici.”

“Potrebujemo harmonijo, potrebujemo mir. Mir temelji na spoštovanju življenja, na čaščenju življenja. ”

“V mirovnem gibanju je veliko jeze, frustracij, napačnega razumevanja. Ljudje, ki so v mirovnem gibanju, znajo pisati zelo dobra protestna pisma, slabše pa jim gre od rok pisanje pisem ljubezni.”

“Otroški smeh in smeh odraslih sta zelo pomembna. Če se lahko smehljamo v našem vsakdanjem življenju, če smo lahko mirni in srečni, bodo od tega imeli korist tudi drugi, ne le mi sami.”

“Če res znamo živeti – le kakšen začetek dneva je lahko lepši od tistega, ki se začne z nasmehom?”

“Naš nasmeh potrjuje naše zavedanje in odločnost, da bomo živeli v miru in radosti. Izvor pristnega nasmeha pa je prebujen duh.”

“Kot morski val je naša sreča. Hiti k obali, do strmih pečin, kjer se razbije, ali pa pljuskne čez peščeno nabrežje in ponikne v njem.”

“Skrivnost sreče je sreča sama. Kjer koli in kadar koli lahko uživamo v sončnih žarkih, prisotnosti drugih in našem dihanju, ki je je pravi čudež. ”