Včasih te življenje pripelje do točke, ko se ti zdi, da je tvoja ženska nemogoča, da jo nič ne more osrečiti, da se ves čas pritožuje, sitnari, zapira, ne zna pa moškemu povedati, kaj bi rada…. Zgleda kot da bi moral celo življenje posvetiti odnosu, čim se ukvarjaš z drugimi stvarmi, v odnosu zaškripa… To te spravlja ob živce, saj kot moški ne veš, kako bi rešil problem. Bolj ko se poglabljaš, bolj ko jo analiziraš bolj ugotavljaš, da ima nerealna, romantična, hollywoodska pričakovanja od tebe, da boš topel, romantičen, očarljiv, čuten moški, ki je hkrati močan, odločen, jasen, nežen, duhovit in neskončno časa posveča njej…. To te spravlja ob živce in verjetno tudi ob samozavest… pripelje pa lahko do zamer in otopelosti.
Če se to stanje nadaljuje v nedogled, vodi do tega, da ji zameriš, da si jezen nanjo in nase, ker si dovolil to emocionalno nasilje… Jezen si, ker si to vse skupaj toleriral, kajti tako kot ženska ne sme dovoliti fizičnega nasilja nad njo, tudi moški ne sme dovoliti emocionalnega nasilja nad njim… no, živimo v časih, ko je treba vse skupaj tudi obrniti, včasih je moški bolj emocionalno nasilen, ženska pa bolj fizično nasilna.
Zato moraš kot moški sam v sebi priti do jasnosti in se vprašati, ali svoji ženski lahko pomagaš priti ven iz emocionalnega vrtiljaka in s tem razviješ nove moči, sposobnosti in spretnosti ter nove globine srca… Ali pa kljub vsemu, kar narediš, ona še vedno ostaja zaprta, nesrečna in nezadovoljna in samouničevalna z veliko veliko čustev in drame ter malo ljubezni. Če kljub vsem ona ostaja zaprta, je bolje za oba, da se tak odnos konča, preden se ustvari preveč zamer, hladnosti in otopelosti.
Kaj pa moški lahko naredi, da ji pomaga priti ven iz emocionalnega vrtiljaka, da ji pomaga odpreti srce in priti do občutka varnosti in miru?
Najprej je treba vedeti, da je lahko vsako dejanje dobro ali slabo… odvisno od okoliščin… odnos je umetnost, ne pa znanost, zato ni mogoče postaviti pravil v smislu, kaj mora narediti ženska in kaj moški, pač pa mora vsak začutiti v svojem odnosu, kaj so v danem trenutku prave sestavine za dober odnos, v katerem je tako strast kot spoštovanje, ljubezen… odnos, ki raste in koristi vseh udeleženim, tebi, njej, otrokom, okolici…
Ženskost je po svoji naravi kot ocean, neskončna moč, gibanje, energija, čustva, e-mocija (energijsko gibanje), polnost, sočnost,…
Moškost pa je po svoji naravi usmerjenost, stabilnost, pokončnost…, element ki daje ženskosti obliko in strukturo.
Eden drugega dobro dopolnjujeta, npr. ženskost prinaša energijo, moškost pa strukturo, skupaj ustvarjata nekaj novega in čudovitega (otrok, projekt, odnos,…). Ženskost bi bila brez moškosti brezoblično prostranstvo energije, kaosa,… moškost pa brez ženskosti suha, dolgočasna, rigidna struktura.
Ko govorim o moškosti in o ženskosti, se nanašam na primarno moško (šiva) in primarno žensko (šakti) energijo. Vsakdo je sestavljen iz obeh energij — iz moškosti (animus) in ženskosti (anima), toda večina moških ima v sebi več moške energije, večina žensk pa več ženske energije.
Če kot moški globoko v srcu čutiš, da tvoja ženska sprejema napačne odločitve in uničuje samo sebe in okolico, pa glede tega nič ne narediš in ji ne ponudiš tvojega vodstva, potem ji boš sčasoma zameril. Kako se torej soočiš s tem, saj je ne želiš tolerirati in ne želiš, da se konča v zamerah in otopelosti.
Kako veš, kdaj potegniti črto, kdaj postaviti mejo? Kako veš, da postaviš mejo, ker je tako prav, ker je tako zdravo in dobro za oba, ne pa iz sebičnih razlogov npr. ker se ti ne da ukvarjati s tem? Kako veš, da postaviš mejo iz ljubezni do sebe, nje in ostalih? Kako veš, da postaviš mejo, ker svojo žensko tako močno ljubiš iz najglobljih delov srca, da ji ne moreš dovoliti uničevalnega pohoda? En način, da to ugotoviš, je da se pogovorite s prijatelji, vsi skupaj, ti, ona, tvoji moški prijatelji, njene prijateljice in naj prijatelji začutijo vaju, vajin odnos, kje je tista točka, kjer je treba postaviti mejo.
Drug pokazatelj, da je treba potegniti črto, pa je to, da čutiš napetost v tvojem in njenem telesu, čutiš, da ni več ljubezni pač pa samo še emocije, drama, začaran krog, ki ni več povezan s srcem. Takrat imaš dolžnost do svojega srca, da potegneš črto, hkrati pa je to tudi njena najgloblja želja, to da moški reče dovolj je, tega se ne greva več, morava najti drug način.
Če pa se po drugi strani umakneš od ženske, ko je naporna in iz svojega umika postaviš mejo v smislu, dovolj imam tega, ne da se mi več, potem je to umik in pobeg iz sebičnega razloga. Takrat ni čas za postavljanje meje in sprejemanje odločitev, pač pa čas, da se naučiš sprostiti svoje mišice, svoje dihanje in se naučiš začutiti njeno telo kot da bi plesal z njo, ne pa se ji umikal. Ko se tega naučiš in začutiš njeno srce, kljub viharju in drami, tako pomagaš tudi njej, da začuti svoje srce, saj ga v tisti drami ne čuti. Če po tem še vedno ni spremembe, potegneš črto in si to naredil iz globoke ljubezni in zavedanja, da si dal vse od sebe, da si dal celega sebe.
V naravi ženske je, da testira moškega, z namenom, da se pokaže, kako trden, osredotočen, pokončen in stabilen je, kako dobro je ukoreninjen v svoj najgloblji vir v svojem srcu ne glede na to, kaj mu servira svet, okolica in njegova ženska. Včasih ženska sredi burnega pogovora o “zakonskih težavah” reče nekaj, kar kasneje niti sama ne ve, zakaj je izrekla. Izreče stvari kot so “sovražim te!!! nikoli več te nočem videti!!!”, čeprav tega v resnici ne misli resno. Tako se je pač počutila v tistem konkretnem trenutku, ko je to izrekla.
Zato je moškemu njegova ženska lahko najboljši učitelj, ki pozna njegove najbolj skrite šibke točke… toda, če je neskončno testiranje vse, kar tvoja ženska počne, potem se mora moški vprašati, če res potrebuje tak odnos in ali je tak odnos dober zanj, zanjo in za okolico.
Kako torej moški lahko pomaga svoji ženski priti ven iz emocionalnega vrtiljaka? Kako ji pomaga odpreti srce in priti do občutka varnosti in miru ter ob tem tudi sam raste, ne pa pogori?
Tako, da v emocionalni nevihti ne vzame tega osebno, ostane pokončen, odprtega srca, duhovit, jasen in samozavesten ter fizično vzame svojo žensko k sebi, jo stisne k sebi, se ji toplo in mirno nasmehne, pritisne svoj trebuh ob njenega, jo poboža s svojo sapo, ji na duhovit način pokaže zrcalo njenega početja, njene trenutne drame, jo spravi v smeh… ob tem se naredi prostor, da se ženska odpre, počuti varno, vidi skozi dramo emocij in te drame ne jemlje več tako resno… in spet pride v stik s svojim srcem.
Moški pa ima priložnost, da zraste v odpiranju srca, kljub vojnim razmeram, zraste v stabilnosti, pokončnosti, samozavesti…
Če hočeš svoji ženski pomagati in jo podpreti, moraš poznati še eno pomembno razliko med moškimi in ženskami. Moški uspevamo na podlagi izzivov in kritike, na primer vojaški trening. Ženske pa uspevajo na podlagi pohval. Moškega spodbudiš s tem ko mu rečeš “stari, debel si, naredi nekaj zase” in se bo lotil popravljanja napake in ustvarjanja perfekcije. Ženska pa bo še naprej vadila, če jo pohvališ, kako lepo zgleda, kadar vadi, kako seksi je, ko znoj kaplja z nje, ne pa da ji rečeš “debela si, pojdi v fitnes”.
Navdih za članek sem dobil v delih avtorja David Deida:
- knjiga The Way of the Superior Man
- avdio posnetek : The Way of the Superior Man: The Teaching Sessions
