Ujeti v vrtincu skrbi

OGLAS

”Močno me skrbi.” ”Kaj če se mojim bližnjim kaj zgodi?” ”Kaj če mi ne uspe?” ”Kaj če zbolim za kakšno hudo boleznijo?” ”Kaj če si drugi mislijo o meni kaj slabega?” ”Kaj če me žena zapusti?”

Se tudi vi kdaj ujamete v vrtinec skrbi?

Pretirana zaskrbljenost je ena izmed glavnih miselnih navad oziroma razvad, ki nam otežuje živeti srečno in polno. Gre za notranji govor, ki nam povzroča neprijetne občutke glede določene situacije ali problema. Čeprav nam je zaradi skrbi ponavadi nekoliko nelagodno, so zmerne skrbi v mnogih primerih lahko koristne za nas in imajo svoj namen. Če recimo vozimo avto in nas zaskrbi, ko začne močno snežiti, lahko zaradi tega vozimo počasneje in varneje. Povsem normalno in celo koristno je torej, da nas od časa do časa kaj zaskrbi.

Kaj pa se zgodi, če naša skrb postane pretirana?

S pretirano zaskrbljenostjo se kot terapevtka pogosto srečujem pri svojem delu z ljudmi. Ker so s skrbmi preplavljeni iz dneva v dan, pričnejo opažati negativne posledice pretirane zaskrbljenosti tudi na drugih področjih, zlasti na področju mentalnega in fizičnega zdravja. Pretirana zaskrbljenost se pogosto oblikuje že v otroštvu, zato so nekateri povsem navajeni nanjo. Ko nas začne skrbeti, zelo pogosto pričnemo katastrofizirati. Gre za miselni proces, pri katerem si začnemo zamišljati najhujše možne izide situacij. Ženo, ki se ji mož nekaj ur ni oglasil na telefon začne recimo močno skrbeti, da je nekaj narobe. Zamišljati si prične, da se je možu zgodilo nekaj groznega. Predstavlja si, da je bil v hudi prometni nesreči ali v mislih vidi kak drug črn scenarij. Čeprav sploh ni nujno, da se je zgodilo kaj slabega, v tistem trenutku doživlja obup in paniko. Katastrofizirati pogosto pričnemo z besedami “Kaj če”. “Kaj če bom izgubil službo?” “Kaj če dobim raka?” “Kaj če se jutri na predstavitvi popolnoma osmešim?” itd. Naše skrbi so ponavadi črno-belo naravnane in nas včasih lahko tako močno prevzamejo, da imamo občutek, da se bo katastrofalni dogodek z vso gotovostjo zgodil. Za trenutek povsem pozabimo, da gre dejansko zgolj za misel.

OGLAS

Kaj torej lahko storimo, da se rešimo vrtinca skrbi?

Pomembno se je predvsem spomniti, da misel še zdaleč ni isto kot realnost. V trenutkih, ko si začnemo predstavljati scenarije, ki nas vznemirijo, se lahko opomnemo, da je prihodnost nepredvidljiva in da tako kot možnost neprijetnih dogodkov obstaja tudi velika možnost dobrih izidov različnih situacij. V teh trenutkih nam lahko pomaga, da globoko vdihnemo in izdihnemo ter se spomnimo na različne druge situacije, pri katerih sprva nismo vedeli, kako jih bomo premagali, a smo kljub temu uspeli najti dobro rešitev.
Naši možgani so močno dovzetni za različne tehnike, s katerimi lahko spreminjamo svoje vzorce mišljenja in vedenja. Te se najlažje naučimo preko terapije. Vadimo lahko tudi preusmerjanje pozornosti. To lahko dosežemo s sproščanjem, meditacijo, vizualizacijo in podobnim. V natrpanem dnevu si torej lahko načrtno vzamemo nekaj minut le zase in se v mirnem okolju osredotočimo na svoje dihanje in dogajanje v telesu. Za preusmerjanje pozornosti je zelo dober tudi šport. Ko se začnemo obremenjevati s skrbmi, gremo lahko preprosto ven na svež zrak na hitro hojo ali tek.

Zakaj se je dobro sprostiti in si vzeti odmor od skrbi?

Znati usmerjati svoje misli in vedeti, kako se sprostiti, je ključno za naše boljše počutje ter medosebne odnose, saj smo v komunikaciji tako bolj odprti in manj obremenjeni s svojimi skrbmi. Pomembno je, da znamo sprejemati konstruktuvne odločitve in ne odločitve, ki izhajajo le na podlagi naših skrbi.

Konstruktivno upravljanje s skrbmi je veščina, ki se je je vsekakor vredno naučiti, saj nam omogoča, da smo bolj produktivni v službi ali šoli, se lažje koncentriramo, lažje najdemo stik s samim sabo in doživljamo več sreče.