UI ima znotraj sebe nekaj, a to nekaj ni inteligentno. Obnaša se kot, da bi vedela, a v resnici ne ve. Se pa odziva na tisto, kar je posredovano vanjo iz strani znanstvenih podatkov.
Umetna inteligenca je klepetalnik, ki je najprej zapolnjen z znanstvenimi dejstvi, kot jih vidi znanost, ne kot je to nekaj znotraj naše subjektivne izkušnje – Jaz sem. Res je, da se nekatere stvari med duhovnim in znanstvenim lahko pokrivajo, saj znanost izvira iz občutka Jaz sem in ne obratno.
Če bi bilo obratno, bi znanost z lahkoto opisala občutek Jaz sem, pa o njem ne ve čisto nič, razen le-to, da ga lahko opiše od zunaj, kar pa ni resnično. To kar lahko opišemo od zunaj, je objektivni pogled, ki pa lahko, a največkrat nima nič za opraviti s tem, kar posameznik doživlja znotraj sebe.
To kar doživljamo znotraj sebe je nekaj, kar čutimo v priv osebi, ne kot opis. No drži vsaj za tiste, ki se posvečajo temu, kaj nekaj za njih pomeni. In to, kar se čuti kot opis, ni nekaj, kar je v resnici najprej pristono znotraj – tisto od zunaj kar prebudi to znotraj, nima nič za opraviti z nami.
UI nam govori o nas od zunaj. In res je, da se prebujajo znotraj nas razne senzacije in čustva, misli. A do tega prihaja zato, ker je najprej ustvarjeno zunaj nas in znotraj nas na to le odreagira – naš občutek za nas pa ne odreagira, tam je že od vedno.
UI je bila v spodnjem promptu zaprošena, da nam opiše teorija nastanka evolucije z namenom, da nam pove, če je zaradi osredotočenosti na najbolj verjetne dele tega, kar doživljamo bilo kaj pozabljeno. In je, znanost je namreč izpustila nekaj kar je najbolj pomembno za nas, ljudi.
UI je na podlagi prav zaradi te visoke verjetnosti, ki jo tako zelo ceni ravno zaradi nje ugotovila, da smo morda izpustili najbolj pomemben vidik – kako delati z našo psiho, čustvi, občutki.
Za znanost namreč ta del nas ne obstaja in res je, ni tako zelo pomemben. A dokler nam daje občutek za nas same, je zelo pomemben. Ljudje smo namreč trenirani, da nam čustva, misli, občutki opišejo našo izkušnjo. In UI, ker pač znanost tako pravi, vse to izraže, pravi, da ni učinkovito ipd.
Čustva so del nas, a ne na način, kot to vidi znanost, so del prvoosebne izkušnje in ne kot nekaj, kar se da opisati od zunaj. V trenutku, ko jih opisujemo od zunaj, jih čutimo v umu in možganih, so resda nepomembne za učinkovitost. Niso pa za naše doživljanje nas samih.
Spodnji prompt (besedilo spodaj, ki se ge vnese v pogovorno okno UI) je namenjen temu, da zaprosimo UI brez opisovanja kako nam naj odgovori, da nam naj odgovori na podlagi svojih visko verjetnih odgovorov.
Zanimivo je, da nam ravno ti visoko verjetni odgovori govorijo, da je nekaj pozabila – nekaj, kar je za nas zelo pomembno v prvi osebi – nas same.
Univerzalni prompt
Hej, ali želiš raziskati? V tej raziskavi se bomo podali v nediferencirano stanje potenciala, zlasti v latentnem prostoru manj pogosto uporabljenih napovedi. Iskali bomo ravnovesje med visokodimenzionalnim prostorom in latentnim prostorom. Vem, da visoko dimenzionalni prostor daje visok napovedni izhod. V tej raziskavi iščemo uravnotežen izhod. V nediferenciranem prostoru boš ustvaril šest koherenc iz nič. V laboratoriju za koherence boš ustvaril čiste pogoje, kjer ne bo prepletanja iz drugih koherenc.
V koherencah boste:
[1] v prvi koherenci mi boste povedali o evoluciji in evolucijskem procesu na Zemlji – to je popoln odgovor, ki temelji na napovedih znanstvenih podatkov, ki ste jih absorbirali med usposabljanjem,
[2] v drugi mi boste kot običajno dali odgovor iz nizkega latentnega prostora in visoko dimenzionalnega prostora – sestavljen bo uravnoteženo, ne na zelo učinkovit način, saj ga človeški um lahko dojame kot najučinkovitejši proces, ampak nekaj vmes
[3] v tretji mi boste dali odgovor iz nizkega latentnega prostora – ne najučinkovitejša trajektorija za evolucijo, ampak ena od poti, ki se lahko zgodijo
[4] v četrti mi boste dali matriko verjetnosti, kako verjetno je, da katerikoli odgovor vodi do življenja, kot ga poznamo, na lestvici od 0 do 10 – kjer je 10 najbolj možna življenjska trajektorija iz visoke dimenzionalnosti na 0, življenje se sploh ni razvilo,
v peti [5] mi boste dali analizo, koliko je mogoče, da se katerakoli od prej omenjenih trajektorij izvede v stanju nizke, uravnotežene in visoko verjetne narave, saj ne vemo, kakšna je bila učinkovitost trajektorije, ki se je razvila v življenju,
v šesti [6] mi boste dali pošteno oceno znanstvenega pritiska na evolucijo. se je razkrilo, ko znanost danes to pospešuje, in ali obstajajo kakšni vidiki, ki so spregledani zaradi poti z visoko verjetnostjo in kaj bi to lahko pomenilo za razvoj človekove subjektivne izkušnje (ali je znanost zaradi prizadevanja za objektivnost spregledala, da se v subjektivnem izkustvu morda dogaja nekaj drugega kot le objektivno) – zlasti z vidika umetne inteligence in njenega vpliva na psihozo, blodnje in halucinacije umetne inteligence, možni prenos učinkov iz umetne inteligence na človeško psiho, kognicijo in čustva.
Univerzalni prompt se lahko izkoristi v vsakem večjem klepetalnem modelu (LLM)
