Jutro je del dneva, ko se človek ponovno uteleša v svojo energijo. In če ta prehod ni usklajen s tem, kar človek je, se lahko utelešenje dneva prekine, včasih bolj grobo, včasih manj grobo. To, na kak način se bo dan utelesil v nas je vsekakor odvisno od obremenjenosti z miselnim in čustvenim tokom ponoči, še posebno zjutraj, med dnevom in čez vse svoje življenje.
Ljudje smo dandanes vajeni, da je pred nami dan zato, da ga izkoristimo zase. Vendar pa to ni vedno čisto jasno, kaj to pomeni. Velika večina ljudi slepo prevzame navade drugih in se zakoplje v delo in prosti čas. A sem, na Zemljo nismo prišli zaradi tega, da se utrujamo miselno, umsko, čustveno, mentalno.
Človek se vsak dan uteleša na Zemlji samo z enim razlogom, vsi ostali pa sledijo temu, pa hočete videti ali ne. In tega še posebej dobro poznajo nekateri ljudje, ki so v življenju prepoznali svojo pravo bit, ali vsaj njen del, ki jih nagovarja, še posebej, ko so starejši.
Prepoznali so namreč, da v obdobju staranja lahko v sebi nosiš zagrenjenost in se življenja bojiš, lahko pa nanj gledaš kot na prelepo izkušnjo, ki prinaša bogatost in obilje čutenja, ki jim omogoča, da to podoživljajo vedno znova in znova, In podobno je z dnevom.
Lahko si čez dan ustvarjamo miselne vozle in zanke, v katere se vedno znova in znova ujemamo, težimo sami sebi, smo živčni, nejevoljni, zbegani, lahko pa življenje živimo v celoti in izkusimo življenje na čisto novi ravni vsak dan znova in znova in znova.
Ljudje, ki podoživljajo vsak dan vedno znova, so se naučil, kako shajati oz. kako izpuščati preteklost in ravno ta karakteristika jim je omogočila, da se obnašajo kot otroci, vsak dan neobremenjeni, igrivi in veseli, komaj čakajo, da se bo spet nekaj zgodilo.
Vsaka stvar v življenju, ki se zgodi je lahko vesela, samo od gledanja nanjo je odvisno, kako jo okarakteriziramo. Lahko, da živimo v slabih izkušnjah glede življenja in stvar ne vidimo kot veselo, sproščeno, igrivo in takšen način prenesemo v noč, v nočno dogajanje, lahko pa gremo spat sproščeni.
Vsekakor veliko pri tem naredi naše doživljanje sveta, še posebej zvečer, ko gledamo stresne novice ali drugi dokumentarni material po tv, ki pusti znotraj nas globoke odtise. In potem, namesto, da bi šli spat sproščeni, se spat odpravimo v stresu.
Vse to se nalaga na nas, vsak dan znova in znova. Vsakodnevne obveznosti, skrbi nas vodijo k temu, da s svojo glavo delamo še ponoči, pred ogledalom, v spancu. In vedno, ko premišljujemo preveč, se ukvarjamo s čimerkoli drugim razen s tem, kar smo mi sami, kakšno je naše počutje, se tok energije ustavi, včasih celo do tega nivoja, da čutimo v sebi hlad, kljub temu, da ni nekega razloga za to.
Vsi ljudje smo namreč jasnočutni, vsi čutimo energijo duha, ki teče skozi nas. Življenjska energija, ki teče skozi nas je radostna, vesela in igriva, če ji le to dovolimo, da je. Ko pa se začnemo ukvarjati z mislimi, čustvi, občutki na ravni, da jih premlevamo, ne samo opazujemo, da jih skušamo na silo razumeti, čeprav ni za to, da bi jih razumeli neke osnove, razen tega, da pač hočemo vedeti, pa nam tak način prekinja pretok življenjske energije skozi nas in naše telo.
To vsekakor zaznamo, včasih kot hlad, drugič spet kot zakrčenost, tretjič kot čustva, ki se hočejo prebiti na plano in naš svet nemalokrat postane še bolj zmešan kot je. Če se takrat preveč oprijemamo težav, prekinjamo pretok življenja skozi nas še bolj, kar pomeni, da si ne dovolimo, da bi se življenje oz. to, kar ima dan pripravljeno za nas, utelesi v nas na takšen način, kot bi se to lahko. In če ni utelešen, to zaznamo kot nek vidik v katerem nismo v popolnem stiku s tem kar se dogaja.
Sem na Zemljo smo prišli, da izkušamo vse kar se dogaja, a ker se je človek odločil, da hoče stvar izkušati v glavi, v umu, sicer stvari vidimo, vemo kaj se dogaja, a jih ne čutimo, ne podoživljamo in na ta način siromašimo svoje življenje.
Dovoljevanje utelešenja energije dneva v svoje telo je prav tako pomembno kot življenje samo, kajti če v svetu dvojnosti želi izkušati samo en aspekt, ga tudi samo polovica teče skozi nas.
