Vagusni živec – Ključ do zdravja in dobrega počutja

Stanley Rosenberg, avtor knjige Zdravilna moč vagusnega živca, je mednarodno priznani raziskovalec in terapevt, ki je poglobljeno preučil vlogo vagusnega živca v človekovem telesu. Njegovo delo izpostavlja pomen vagusnega živca za fizično, duševno in čustveno zdravje ter ponuja praktične vaje za izboljšanje njegove funkcije.

Kaj je vagusni živec?

Vagusni živec (latinsko nervus vagus, kar pomeni “potujoči živec”) je deseti možganski živec, ki povezuje možgane z različnimi deli telesa, vključno s srcem, pljuči, prebavili in imunskim sistemom. Ima ključno vlogo pri delovanju parasimpatičnega živčnega sistema, ki uravnava telesne funkcije v stanju sproščenosti.

Vagusni živec pomaga znižati srčni utrip, spodbuja prebavo, zmanjšuje vnetje in omogoča okrevanje po stresu.

Teorija polivagalnosti

Rosenberg temelji svoje delo na teoriji polivagalnosti, ki jo je razvil nevroznanstvenik Stephen Porges. Ta teorija razlaga, kako različne veje vagusnega živca vplivajo na naše odzive na stres in povezanost z drugimi ljudmi.

• Dorzalni vagusni kompleks (primitivnejša veja): Aktivira se v primeru življenjske ogroženosti, kar vodi v stanje “zamrznitve” ali disociacije.
• Ventralni vagusni kompleks (evolucijsko novejša veja): Omogoča občutek varnosti, družbeno povezanost in uravnoteženo odzivanje na stres.

Ko je vagusni živec uravnovešen, delujemo mirno, povezano in prožno. Če pa je njegov tonus slab, se lahko soočamo s težavami, kot so tesnoba, depresija, prebavne motnje in kronična bolečina.

Rosenbergova spoznanja o vagusnem živcu

Rosenberg pravi, da je zdravje vagusnega živca ključno za celostno zdravje. Njegove raziskave in terapevtski pristop poudarjajo:

1. Pomen vagusnega tonusa: Tonus vagusnega živca je merilo, kako dobro telo preklaplja med sproščenim stanjem in stresom. Dober tonus omogoča hitro okrevanje po stresnih dogodkih.
2. Povezava z dihali: Globoko, počasno dihanje aktivira vagusni živec, kar pomaga zmanjšati stres in spodbuja sprostitev.
3. Vaje za vagusni živec: Rosenberg je razvil preproste vaje, ki pomagajo stimulirati vagusni živec in izboljšati njegovo funkcijo.

Tehnike za aktivacijo vagusnega živca

Rosenberg v svoji knjigi opisuje več tehnik, ki so uporabne za vsakogar:

1. Sprostitvena vaja za oči:
   • Lezite na hrbet in sprostite telo.
   • Poglejte v desno, ne da bi obrnili glavo, in zadržite pogled 30 sekund.
   • Nato ponovite vajo na levo stran.
   • Vaja pomaga zmanjšati napetost v živčnem sistemu in stimulira vagusni živec.
2. Dihalne tehnike:
   • Vdihujte globoko skozi nos in nato izdihnite skozi usta, podaljšajte izdih.
   • Osredotočite se na občutek sproščenosti med izdihom.
3. Samomasaža vratu:
   • Nežno masirajte področje ob straneh vratu, kjer se nahaja vagusni živec.
   • To spodbuja cirkulacijo in aktivnost živca.

Povezava med vagusnim živcem in čustvenim zdravjem

Zdravje vagusnega živca je povezano tudi z našo sposobnostjo vzpostavljanja družbenih vezi. Ko je naš vagusni živec aktiven in uravnovešen, se lažje povezujemo z drugimi, doživljamo večjo empatijo in se bolje soočamo z izzivi.

Stanley Rosenberg s svojim delom razkriva, kako pomemben je vagusni živec za človekovo celostno zdravje. S preprostimi tehnikami in razumevanjem njegove vloge lahko izboljšamo svoje fizično in psihično počutje ter povečamo odpornost na stres. Njegovo delo nas opominja, da imamo sami moč, da podpremo zdravje svojega živčnega sistema in tako zaživimo bolj uravnoteženo življenje.

Več si preberi v knjigi tukaj: https://duhovnost.si/zdravilna-moc-vagusnega-zivca/