Verjetno smo že vsi slišali za izrek: »Osel gre samo enkrat na led«. Le malo ljudi pa pozna nadaljevanje tega pregovora: »Baš to je oslovstvo. Modrec ve, danes sem padel, jutri bom spet«. Kaj je torej res in kaj nam ta rek pravzaprav sporoča?
ČLOVEK JE BITJE DVOJNOSTI
Človek je bitje dvojnosti. V sebi nosi dobro in zlo. Če personificiramo ti dve sili, vsak v sebi nosi Boga (dobro) in Vraga (zlo). Tako smo mi sami dejansko Bog in Vrag v enem. Vrag je personifikacija in posledica naših napak, zato je edina pot, da postanemo samo dobro, da postanemo Bog, da te napake popravimo. Predpostavimo, da nam to tudi uspe. V nas sedaj živi samo Dobro in Nič Zla, torej samo Bog in Nič Vraga. Postali smo Bogovi. Toda hkrati, ko smo ga dosegli, se nam Bog tudi že izmakne. Človek je po svoji naravi namreč tudi radovedno bitje. Hrepeni po razvoju in želi si spoznavati sebe in svet okoli sebe. Zato si postavlja vedno nova vprašanja, vedno nove izzive in zasleduje vedno nove cilje. Ob tem pa neizogibno spet dela napake in tako ponovno ustvari tudi zlo. Spet postane bitje dvojnosti. In ko najde pravo pot za dosego postavljenih ciljev, ko ugotovi, kaj je zanj DOBRO, napake pa prepozna in popravi, spet postane samo dobro in nič napak, spet postane Bog. A že se pojavi novo vprašanje, nov izziv in nov cilj in zgodba se ponovi.
Toda naše spo(znanje) o nas samih in o svetu, v katerem živimo, na ta način raste. (Spo)znanje danes ni enako (spo)znanju včeraj in (spo)znanje jutri ne bo enako (spo)znanju danes. Zato tudi Bog danes ni enak Bogu včeraj in Bog jutri ne bo enak Bogu danes. Če se vrnemo k pregovoru, ta torej popolnoma in v celoti drži. Ko se človek nekaj nauči, spozna, ga ne spraviš več na led. Toda le glede tega (spo)znanja. Ko bo zasledoval nove cilje, pa bo (iz nevednosti) spet delal napake in padel. In ko bo našel rešitev in popravil napake, bo spet vstal, pa znova padel, vstal… Zato je Bog za človeka po eni strani vedno dosegljiv cilj, po drugi strani pa večno nedosegljiv ideal.
CILJ: VEČNO ŽIVLJENJE
Mnogi me sprašujejo, kaj je kriterij za ločevanje dobrega od zla. Odgovor je pravzaprav preprost. Smisel življenja je živeti, zato je vse treba presojati z vidika življenja. Vse, kar vodi v življenje, je zato Bog, vse, kar vodi v smrt, je Vrag.
Če torej razumemo, da je Bog le tisto dobro v nas, dobro pa je tisto, kar nas vodi v življenje, je večno življenje mogoče le, če smo vseskozi samo dobro in nič zla. Toda videli smo, da človek ob zasledovanju svojih ciljev dela tudi napake in s tem ustvarja zlo. Najhujše zlo pa je smrt. Kako torej zagotoviti, da smo ves čas samo dobro, da smo ves čas samo Bog? Ker vse izhaja iz energije, ki se materializira, to lahko dosežemo tako, da smo v energiji (v mislih) ves čas samo Življenje (Bog, Dobro) in Nič Smrti (Vraga, Zla), ta ideja pa se (po naravi stvari) nato tudi materializira. In tako pridemo do afirmacije, programa: Jaz sem Življenje in Nič smrti v večnost in neskončnost (amen). Je torej navedena afirmacija recept za večno življenje? Da. Sama v to verjamem, je logično, vsak od nas pa se mora sam odločiti, ali bo temu novemu (spo)znanju, novemu Bogu, verjel in mu sledil.
