Na rečni gladini so številni valovi, ki se ves čas spreminjajo. Nekateri se vrtinčijo, drugi penijo, tretji pa udarjajo drug ob drugega. In nobeden ne traja več kot nekaj sekund. To je ista voda, ki se spreminja iz enega vala v drugega – valovi so nenehno v razburkanem stanju. Globlje pod valovi pa odkrijemo nespremenljiv in miren tok.
Tako se tudi mi v različnih življenjskih obdobjih znajdemo v raznih okoliščinah. Vse so kot valovi življenja. Včasih smo mladi in zdravi, drugič stari in bolni, včasih imamo raka, včasih zmagujemo na športnih tekmovanjih, včasih nas imajo ljudje radi, drugič nas sovražijo. Vse se dogaja samo površinsko, na površju – to so valovi časa.
Če pa gremo globlje, razumemo, da smo večne duše, del Boga, in lahko svojo zavest povežemo z dušo. Tako vzpostavimo vez med dušo in Bogom, ki je neminljiva.
“Duša se ne rodi in ne umre. Vse te površinske spremembe, ki se dogajajo na površju življenja, nimajo nič opraviti z dušo, s tokom resnice. Vendar si le redki želijo prodreti v globino, pod površinski videz obstoja.”
Na površinski ravni valov včasih res vse teče po naših željah, drugič pa imamo veliko nevšečnosti. Namen teh je, da se iztrgamo iz lagodnega površinskega zadovoljstva in občutimo resnično potrebo, da prodremo globlje v nenehni tok resnice.
