Zakaj zbolimo

OGLAS

Od rojstva do sedmih let smo ljudje čustvena bitja in zato vse dojemamo preko čustev.

Če v tem ranljivem obdobju našega otroštva doživljamo veliko travm, stresov, torej dogodkov, ki nas čustveno vznemirijo in pretresejo, se nam ob teh dogodkih sproščajo negativna čustva kot so strah, žalost, zaskrbljenost, jeza, zamere, sram, nemir, razdraženost in druge. Predvsem se ta čustva pojavijo, če naše osnovne potrebe niso zadovoljene.

To se zgodi, če imamo ob sebi ljudi (starše ali skrbnike), ki naših potreb ne znajo ali ne zmorejo ustrezno zadovoljiti.

Negativna čustva se na otroka prenesejo že preko mame, saj je naše čustveno stanje odvisno od materinega. Pomeni, da če je mati že v času nosečnosti vznemirjena in obremenjena z zgoraj navedenimi čustvi, se bo to preneslo tudi na otroka in bo on obremenjen že pred rojstvom. Mati pa je lahko na tak način obremenjena že od svojih staršev, starih staršev in še nazaj.

OGLAS

Po rojstvu se torej znajdemo v okolju, ki naše potrebe zadovolji ali pa ne. Poleg tega nosimo v sebi bremena prednikov, ki se že ob spočetju zapišejo v naše celice. Vsa ta dediščina je v nas in se je ponavadi ne zavedamo. Nezavednega v nas je kar 90 %. Naše telo vsa ta negativna čustva, ki jih nosimo v sebi od prednikov in pa naših lastnih, ki smo si jih pridobili v otroštvu, nosi v podzavestnem ter nas skuša na ta način zavarovati. Težko bi v tem svetu delovali, če bi se vsega tega zavedali.

Vendar pa, ko odrastemo, te travme prihajajo na površje in se kažejo v našem vedenju in glasnikih (dogodkih in ljudeh), ki to vedenje sproščajo.

Naše vibracijsko polje namreč privlači ljudi, ki imajo podobne vibracije in vibrirajo na isti ravni kot mi.

Tako kot je naša duša že pred rojstvom poiskala ustrezne starše, ki so imeli take vibracije in so delovali v takem vibracijskem polju kot mi ter nam tako pripravili ustrezno okolje za naše utelešenje – da se bo lahko izvedla naša karma in poslanstvo.

Tako kot smo se rodili v neko okolje z namenom, tudi glasniki v naše življenje prihajajo z namenom, da bi travme iz otroštva, pa tudi travme svojih staršev in prednikov (če oni niso naredili nič) razrešili. Tako se nam vse, kar so negativnega doživeli naši predniki, stari starši, starši ali pa mi, zrcalno vrača v življenje v določenih obdobjih, ki se namerno aktivirajo, ko smo na situacijo pripravljeni. To naprimer dobro pokaže Jyotish analiza. To so večinoma situacije, ki v nas spet zbujajo negativna čustva ter nas vznemirijo. Tako jih tudi prepoznamo, saj kar nas vznemiri, je vedno potlačena travma iz preteklosti. V teh situacijah se nam največkrat negativna čustva spet pojavijo, saj na glasnike reagiramo nezavedno in tako ponavljamo stare vzorce iz otroštva.

Temu lahko pravimo tudi drama otroštva. Ob teh dogodkih se ustvari začarani krog, ko se izgubljamo v nezavednem delovanju in ne vemo, kako bi razrešili situacije, ki nas vznemirjajo. V tem dogajanju izgubljamo zelo veliko energije, rešimo pa ne ničesar. Poleg tega se nam spet istočasno porajajo negativna čustva, zaradi neizpolnjenih potreb, želja, hotenj. Seveda ta čustva zopet potlačimo, saj je to naš obrambni mehanizem, kot v otroštvu in kot je bil to obrambni mehanizem naših prednikov. Raje so potlačili, kot pa da bi se s tem ukvarjali. Saj niso vedeli kako in tako ni bilo ne znanja, ne volje, da bi to rešili.

Za proces razreševanja namreč potrebujemo tudi energijo, ki pa so jo naši predniki namenjali drugim stvarem (najbolj preživetju). Takrat zavedanje tudi ni bilo na taki stopnji, da bi se ljudje s tem ukvarjali. Znanje o tem pa so bogati in izobraženi skrivali, oblasti pa preganjale – sežiganje modrih žensk – čarovnice. Zato je tudi v nas še vedno prisoten strah pred razreševanjem potlačenih travm (dober primer tega je spolni nagon).

Tako naše generacije še vedno nosijo v sebi potlačena čustva naših prednikov, naša lastna iz otroštva in še jih pridobivamo. Naše telo pa vse to tlači v podzavest. Telo nas s tem skuša zavarovati, saj se mu zdi, da če bi vsa ta čustva priplavala na površje, mi ne bi zdržali. Ker pa je tega vedno več, naše telo porablja ogromno energije za potlačitev. Na koncu se ukvarja le s tem. Vendar pa, ko je kozarec poln, vanj ne morete več tlačiti. Zato izbruhnejo odzivi telesa: utrujenost, brezvoljnost, nepojasnjena žalost, depresija, bolečina, bolezen. Telo se odzove s tistim organom, ki je dajal potlačitvi največ energije in se je zato iztrošil. Zato se glede na določena čustva, ki so bila potlačena, oglasi tisti organ, ki je v tem smislu prizadet.

Na primer žalost izčrpava ledvica in pljuča, jeza izčrpava jetra, zatiranje spolnosti v nepravilnem delovanju spolnih organov, nepravilna komunikacija, strah pred izražanjem svojih misli in čustev ter občutek odrinjenosti se izrazi v nepravilnem delovanju ščitnice, prevelike obveznosti, bremena in zaskrbljenost pa v bolečem križu.

Ljudje so v stanju negativnih čustev (strahu, jeze, žalosti, zamer, sramu) tudi bolj dovzetni za bolezni, saj vibrirajo nizko in ko vibriramo nizko, smo dovzetni za vstope negativnih energij, kar virusi in bakterije tudi so. V tem stanju smo dovzetni za točno določene nizke vibracije, ki jih kakšni virusi in bakterije nosijo in tako tudi za točno določene bolezni, na primer meningitis je znamenje velike duševne stiske, neurejenih družinskih razmer, težav v družini, odraz neljubečega okolja, ki te ne podpira in sprejema ter odriva.

Da bi se pozdravili, pa moramo zaceliti travmatični spomin. Bolezen tako in tako najprej obstaja na energijski ravni, potem se šele izrazi na fizičnem telesu.

Da bi se pozdravili, je dobro:

• da se povežemo s božansko inteligenco ali izvorom (prisotnostjo),
• da odpustimo in sprejmemo negativnosti, ki so se nam zgodile, da lahko razgradimo travmatične spomine iz preteklosti (vaje iz čuječnosti in kabale, vaje za dvig zavesti, za ozaveščanje travm, programi duhovnega razvoja in dviga zavesti, uporaba eteričnih olj

Ko se povežemo s prisotnostjo, zizvorom, se naš celični spomin začne reprogramirati, blokade, ki so nastale zaradi potlačenih čustev, pa se pričnejo osvobajati. Stvari tako morajo oditi. Ko se poglobimo vase, odkrijemo težke in boleče izkušnje, ki smo jih potisnili vase in tako aktiviramo naše naravne sposobnosti zdravljenja.

Ko osvobodimo travmatični spomin in vidimo bistvo, ozavestimo sebe in telo se začne zdraviti samo od sebe.