Iluzija notranje moči
Zaprtost srca, kot centra ljubezni, je umetno ustvarjanje notranje moči, je delovanje na principu prilagajanja vzorcem – je reakcija na negativne čustvene in mentalne vzorce.
Biti trden, še ne pomeni biti realno osebnostno močan, v mnogo primerih ne gre za realno sliko osebnosti.
Za zaprtim srcem se vedno skrivajo strahovi, kjer so pa prisotni, se v bistvu vedno skriva nemoč – nezmožnost sprejemanja in dajanja ter prepustiti se svobodnim tokovom izmenjave na energijski, lahko bi dejali na čustveni ravni, se pravi, nezmožnost se odpreti. Na mentalni ravni navadno ni takšnih večjih problemov, tam pač delujemo skozi zavestni um. Praktično so ti strahovi blokada, ki je pogojena z strahom pred izgubo osebe, razočaranjem v ljubezni, slabo samopodobo, samoobtoževanjem, pomanjkanjem zaupanja, ki temelji na nezaupanju sebi, pred izgubo lastno ustvarjenega lažnega notranjega miru…
Poglejmo psihološki aspekt srca, kot centra ljubezni
- center ljubezni
- sočutje
- predanost
- zaupanje
- sposobnost občutenja energij, tudi zdravljenja sebe in drugih
- sposobnost izmenjave in izražanja resničnih čustev
- sprejemanje in dajanje
- odpuščanje
- navdih
- čustveni odziv na naše misli
- notranja radost in občutek miru
- pogum
- potrpežljivost
Ti strahovi izvirajo iz otroštva in odraščanja, pa tudi že v kasnejši dobi pridobljenimi slabimi izkustvi. Včasih ti strahovi izvirajo povsem iz ustaljenih tirnic načina življenja oziroma sprejemanja informacij, ki dajo potem sliko ali je meni sploh namenjeno biti ljubljen in ljubiti, dano biti srečen, ali pa mi je dano le živeti skozi trdno ustvarjeno obrambo – pomeni živeti v samoobtoževanju, prevzemanju tujih krivd, v zrcalno ustvarjeni podobi – namenjen trpljenju, blokada srca je pa potem vsekakor nuja, ker s tem navidezno, začasno ali pa trajno presežemo bolečine v sebi, se izognemo ranljivosti in živimo praktično kot stroj, ujet v lupino samozaščite.
Tak človek težko funkcionira drugače, ker mora pač funkcionirati. Ne zaveda se, da nam ni ravno dano trpeti ali pa živeti brez ljubezni do sebe in drugih, ker vse to vodi v občasno trpljenje, samo da je v večina primerih, kadar se blokada zruši ta travma zelo močna. In pušča sledove…
Te strahove je potrebno ozaveščati, si jih priznati in se obenem zavedati, da smo kot vsa bitja namenjeni sreči, ljubezni in miru. Notranja moč se izgradi šele, ko se srce odpre, ko smo pripravljeni sprejemati, dajati, se prepuščati, ko občutimo notranjo svobodo, ki je zgrajena na ljubezni in si dovoli biti to, kar smo.
Odprto srce pomeni tudi to notranjo moč, ker smo presegli strahove in smo sposobni predelati stvari na čustvenem področju take kot so, osebnostna notranja moč pomeni sposobnost ljubiti sebe in druge, biti ljubljen, živeti v svobodnem svetu, ki je integriran z naravo, z univerzumom. Tu bi lahko dodal še sposobnost odpuščanja – sebi in drugim.
Brez tega vsega ni resnične duhovne, ne čustvene moči človeka, s čemer se izgrajuje osebnost v konceptu integracije z univerzumom. Zavedanje samega sebe, znati prisluhniti sebi, svojemu srcu in občutenju – intuiciji, pomeni pot k takšni osebnostni moči, kjer ni pogojenosti in ujetosti v strahove negativnih čustvenih vzorcev iz preteklosti.
Tak človek, ki ima, si upa imeti, odprto srce, šele lahko govori o svoji notranji moči.
Vse ostalo je le manifestacija lažne moči, ki pa nas vodi po poti, ki nam v bistvu ni namenjena. Človek mora stremeti k svobodi srca in ta svoboda se izraža lahko le skozi odprto srce, skozi ljubezen in notranji mir. Znati prejemati in dajati, sposobnost odpuščanja sebi in drugim, predajati se življenju, kot ga začutimo v srcu, šele to nam da skozi srce izgradnjo notranje osebnostne moči. To je pot, ki nam je namenjena. Nikakor ne sme temeljiti na blokadi s katero obremenimo in ojačamo um. Zavest je pogojena, če je pogojena z blokado povzročeno skozi trpljenja, žalost in strahove. To ni prava slika naših želja, je le izkrivljena ko iščemo osvoboditev skozi umsko in fizično odvisnost. Pa je ni, vsaj v resnici ne, pa tudi notranje moči ne, ker je pač umetno izgrajena na temeljih potrebe preživetja, vendar so temelji pogojeni z zaprtostjo. Skozi ljubezen, notranji mir in razumevanje svojih resničnih želja in potreb si gradimo svojo srečo in svojo moč. Aroganca, ponosna drža telesa in vzvišen pogled ne pomenijo tega – ne pomenijo moči človeka. Tako kot so resnične zahteve naše duše skrite v srcu, tako je zunanja manifestacija le slepilo sebi in drugim. Nič čutiti pomeni biti v resnici nemočen.
Nekaj afirmacij
Moje srce…je vedno odprto
Čutim mir v sebi…in veliko notranjo moč
V sebi čutim ljubezen…mir in notranjo moč
Ljubim se…poslušam svoje srce
Skozi globoko ljubezen…čutim srečo in mir
Moje srce je odprto…daje mi veliko notranjo moč
