V vas vidim velik potencial, zato svojo energijo raje kot v malenkosti usmerite v eno samo stvar, in to je, kako postati bolj zavedajoči, kako postati bolj čuječi, kako živeti zavestno, namerno zavestno.
Na začetku se je treba potruditi, da ste zavestni. Vendar tedaj, ko napor prodre in preobrazi del vašega bitja, lahko nanj pozabite. Ta del ostaja zavesten. Ko del vas postane zavesten, tak ostane; ne more se vrniti – ni poti nazaj. Nato lahko delate na naslednjem delu svojega bitja in počasi, počasi, delček po delček, se začnete prebijati do svoje lastne palače. In globlje kot greste, bolj postajate blaženi. Dan, ko je vaše celotno bitje obsijano s svetlobo, je dan radosti.
To je pomen tega, ko je Jezus rekel: »Božje kraljestvo je v vas.
Toda ostanite budni,« kar je ponovil tisoč in enkrat: »Bodite budni, ostanite budni!«
Nekoč je nekdo vprašal: »Kako to mislite?« Odvrnil je: »To je tako, kot če se človek odpravi na dolgo potovanje in naroči svojim služabnikom: ‘Ostanite budni, ker se kadar koli lahko vrnem in ne želim, da takrat spite.’ Ni jim povedal, kdaj bo prišel – jutri, pojutrišnjem, v tem mesecu, prihodnji mesec, letos ali prihodnje leto. Hlapci so morali biti nenehno pozorni, saj bi se gospodar lahko vrnil vsak trenutek!« Jezus je rekel: »Tako lahko Bog vstopi v vas vsak trenutek. Bodite čuječi!« S tem, ko ste čuječi, pravzaprav pošljete povabilo Bogu.
Z izrazom »Bog« preprosto mislim na vso energijo, ki se je v obstoju že ozavestila. Ne mislim na krščanskega Boga, tistega, ki je ustvaril svet – ne, temveč na celotno energijo vseh bud. Kristus je buda, enako je Mohamed. Energija ljudi, ki so postali razsvetljeni, je že v obstoju in se povečuje. Vsaka razsvetljena oseba izlije vanj svoje bitje; to je to, kar je Bog. Skupna zavest, ki se je že zgodila v obstoju – to je Bog.
Če se potrudite postati zavedajoči se, začne to zavedanje pritekati k vam, ker isto privlači isto. Če ste nezavedni, potem k vam priteka nezavedno, ker isto privlači isto. Le malce truda torej, da postanete zavestni, in ugotovili boste, da se dogaja veliko več, kot pa vlagate truda – in takrat boste začutili pomoč obstoja, sicer nikoli.
Ko se malo potrudite in vidite, da je rezultat veliko večji, kot je vloženega truda – nek presežek –, takrat se prvič zaveste, da se obstoj steka k vam. Vaš trud vam prinese nekaj, vendar dogaja se nekaj več, v kar niste vložili nikakršnega truda. Temu pravimo milost. Ko se zgodi vrhunec, to ni matematično sorazmerno z vašimi napori; ti so bili pičli. Prosili ste le za kapljico, v vaše bitje pa se izlije ves ocean.
