Zgodba o pariji

Nekega dne je Buda vzel svojo skledo in odšel iskat miloščino kot berač. Prišel je do hiše nekega bramana ravno v trenutku, ko je ta prinašal žrtev.

Na oltarju je gorel ogenj in povsod se je širil prijeten vonj po sandalovini. Ko je braman zagledal razcapanega berača, mu je zaklical:

“Ne vstopaj! Obstani, kjer si, in pazi, da s svojo prisotnostjo ne oskruniš moje žrtve!”

OGLAS

Braman je ozmerjal Budo ter ga označil za “umazanega parijo”, odpadnika in nizkotneža.

Buda pa se je nasmehnil in dejal:

“Kdo pa je ta parija, braman? Mar ni to tisti, ki je poln sovraštva in zavisti, tisti, ki drugim želi slabo? Mar ni parija vsakdo, ki mu v srcu poganja plevel, iz njegovega jezika pa se cedi med? Mar ni to vsakdo, ki goji sebične želje, ki je brez sramu in poln pokvarjenih, nizkotnih nagibov? Mar ni to tisti, ki mu je vseeno, ali drugim dela dobro ali slabo? Takšen človek je nedvomno parija!”

Braman je osramočeno molčal.

“S samim rojstvom človek še ne postane parija,” je dodal Buda, “niti si z rojstvom ne pridobi časti, da bi se imenoval braman. Dejanja so tista, ki iz človeka naredijo podleža in odpadnika, in dejanja so tista, ki človeka povzdignejo v bramana – nič drugega.”
______

1 Braman – pripadnik svečeniške kaste v Indiji

2 Parija – po staroindijskem pojmovanju človek, ki ne prispeva k družbi in se okorišča s tujim delom