Doma sem med zvezdami in drevesi…

OGLAS

Sedim v gozdu. Daleč od oči družbenega sveta. Zdi se mi, da sem doma. Da sem varna. Da nabiram moči za trenutek, ko stopim z gozda v drug svet. V svet ega, v svet boja, v svet borbe za materialno bogastvo, za glas v družbi. Sprašujem se, kam smo prišli. Kje smo se izgubili. Del narave smo. In z njo smo izgubili stik. Kar pomeni, da smo izgubili stik s samim seboj.

Tu smo doma. Med drevesi, zelenjem, petjem ptic. Tu lahko občutimo mir v srcu. Mir v duši. Tu lahko dihamo. Tu smo lahko mi. Ustavimo se v trenutku in prepoznajmo od kje smo prišli. Kako bi želeli spoznati planet Zemlja? Je čudovit zaradi vseh zgradb ali vseh biserov narave? Je čudovit zaradi vseh ljudi, ki odeti v sivine hitijo po opravkih ali je čudovit zaradi srčnih ljudi, ki te z nasmehom sprejmejo v svoj dom in s tabo delijo glas njihovega srca?

Tu sem doma. Med pticami in zemljo. Med nebom in rastlinjem. Med zvezdami in drevesi. Med luno in med vodami. To je moj dom. Tu sem svobodna. Tu sem lahko jaz jaz. ❤