Namera
Življenje je namera. Vsaka sprememba je namera. Ko je glava polna različnih misli, je polna tudi neštetih namer. To pa je vzrok za zmeden um. Zato sta koncentracija in meditacija pomembni in nujni. Tako postanejo vaše namere intenzivnejše in imajo večji potencial.
Meditacija
Na začetku se zdi meditiranje zelo zahtevno. Sprva nas bombardirajo lastne misli in čustva in nemudoma se začnemo počutiti neudobno. Zmoti nas vsaka malenkost in težko se sprostimo. Meditacija je očiščenje uma vseh vtisov. Več ko meditiramo, lažje dosežemo notranjo umirjenost. Zavemo se, da segamo v globino in stvari se začnejo spreminjati. Telo se redkeje odziva z znaki nelagodja, količina misli se zmanjša in čedalje lažje vzpostavimo notranji mir. To imenujemo tudi notranji jaz, ki ne obsoja, je brezčasen in je globok mir ter čista radost.
Dolgotrajno in neprekinjeno globoko meditiranje je ključ do polnejšega življenja in prave narave posameznika. Poskrbi za doživetje enosti na globljih ravneh. Občutka ega in dvojnosti ni več. Poznamo več vrst meditacij. Najbolje je, da si vsak posameznik izbere pravo zase in se vanjo poglobi.
Koristi meditacije so:
• znižanje krvnega tlaka,
• izboljšanje prebave,
• blagodejni vpliv na živčni sistem,
• sproščenost mišic,
• odpravljanje glavobola,
• izboljšanje spanja,
• odprava strahu,
• pomoč pri depresiji,
• okrepljen občutek optimizma,
• izboljšanje samopodobe,
• okrepitev samozavesti.
Beseda joga izhaja iz sanskrtske besede yuk in pomeni povezavo in usklajenost dveh sil – telesa in uma. Joga je pred več tisočletji nastala v Indiji. Je starejša od hinduizma in čeprav jo številni povezujejo s to vero, med njima vendarle ni povezave. Joga je edinstvena. Vadi jo lahko vsakdo, ne glede na versko pripadnost. Joga je védenje o samem sebi, o lastnem jazu; združuje individualni in univerzalni jaz. Cilj joge je aktivna sprostitev, kar pomeni, da je človek hkrati dejaven in sproščen. Joga spodbuja preobrazbo ter harmonijo in ravnovesje posameznikovih čustev, uma in telesa.
Joga pomeni združitev telesa, uma in duše ter deluje na treh ravneh. Z vadbo joge postane telo prožnejše, močnejše in bolj zdravo. Človek se počuti sproščeno in občuti več miru ter miselne jasnosti. Ker joga ustvarja notranji mir, obogati življenje z ljubeznijo in harmonijo.
Nekaj prednosti joge:
• izboljšanje gibčnosti in drže telesa,
• okrepitev mišic,
• izboljšanje gibljivosti sklepov,
• izboljšanje kostne strukture,
• izboljšanje prebave, krvnega obtoka in imunskega sistema,
• zmanjšanje odvisnost od zdravil,
• povečanje koncentracije in izostritev uma,
• doživetje notranjega miru in
• občutenje več energije in navdušenja.
Joga in življenjski slog
Joga kot način življenja je darilo samemu sebi.
Osnovna načela jogijskega življenjskega sloga so:
• redna jogijska vadba;
• vsakdanja meditacija;
• vegetarijanska prehrana;
• izobraževanje in branje duhovnih knjig.
Življenje po aštanga jogi (Patandžali – osem korakov do razsvetljenja) prinaša notranji mir, zadovoljstvo, telesno in duševno zdravje ter srečo. Notranji mir zagotavlja srečo. Zdravje je bogastvo, a tega se žal zavemo šele, ko zbolimo.
Odlomek iz knjige Joga za zdravo in sproščeno življenje
